Jedro

Tožnik takse in stroškov, katerih plačilo mu je bilo naloženo z izvršilnima naslovoma, ni plačal. Zato je prvostopni organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijana sklepa in začel s postopkom davčne izvršbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

S sklepom o davčni izvršbi št. DT 4933-82499/2014-4 z dne 23. 7. 2014 je prvostopni organ odločil, da se zoper dolžnika opravi davčna izvršba na podlagi plačilnega naloga št. I K 71696/2010 z dne 11. 11. 2011, ki ga je izdalo Okrajno sodišče na Ptuju in je postal izvršljiv dne 12. 1. 2012 za sodno takso v znesku 276,00 € in stroške tega sklepa v višini 25,00 €. Izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri banki oziroma hranilnici A. d.d.. Hranilnica opravi rubež sredstev do višine dolga po sklepu o izvršbi, pri čemer upošteva izvzetja iz 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) ter omejitve izvršbe iz 160. člena ZDavP-2, kolikor gre za sredstva nakazana za tekoči mesec. Hranilnici se naloži, da na dan prejema sklepa o izvršbi zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine dolgovane denarne obveznosti in prenese oziroma izvršuje prenose zarubljenih sredstev na v odločbi naveden račun. Hranilnici se prepoveduje izplačati zarubljena denarna sredstva dolžniku, slednjemu pa razpolagati z denarnimi sredstvi, dokler ne bo poravnan celoten dolg po sklepu o izvršbi.

Tožnik se je zoper ta sklep pritožil, Ministrstvo za finance pa je z v uvodu navedeno odločbo prvostopni izrek spremenilo v navedbi številke izvršilnega naslova tako, da ta pravilno glasi „I K 71696/2010-51“ ter datum njegove izvršljivosti tako, da ta pravilno glasi „21. 1. 2012“. V ostalem je ministrstvo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopni sklep.

S sklepom o davčni izvršbi št. DT 4933-82501/2014-4 z dne 23. 7. 2014 je prvostopni organ odločil, da se zoper dolžnika opravi denarna izvršba na podlagi plačilnega naloga št. I K 71696/2010 z dne 10. 11. 2011, ki ga je izdalo Okrajno sodišče na Ptuju in je postal izvršljiv 28. 5. 2013, za stroške postopka v znesku 50,00 € ter stroške izdaje tega sklepa v višini 25,00 €. Izvršba se opravi z istim predmetom in sredstvom izvršbe ter na način, kot je določeno v sklepu št. DT 4933-82499/2014-4 z dne 23. 7. 2014. Tožnik se je tudi zoper ta sklep pritožil, Ministrstvo za finance pa je z uvodu navedeno odločbo prvostopni sklep v izreku spremenilo v navedbi izvršilnega naslova tako, da ta pravilno glasi „sodba Okrajnega sodišča na Ptuju št. I K 71696/2010 z dne 27. 6. 2011, izvršljiva 6. 10. 2011, v zvezi z pozivom za plačilo št. I K 71696/2010 z dne 10. 11. 2011“, v ostalem pa pritožbo zavrnilo.

Tožnik je zoper zgoraj navedene akte vložil tožbo v upravnem sporu. Navaja, da prvostopni organ ni spoštoval zakona, to je 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), katerega bi morale poznati in upoštevati tudi vse ostale inštitucije. Država naj denar vzame tistim, ki ga imajo preveč in pridobljenega na nepošten način. Zahteva tudi denarno odškodnino 10.000,00 € za povzročene psihične bolečine. Sklicuje se na sklep v neki drugi zadevi, za katerega pravi, da je bil v njem omenjeni zakon citiran in upoštevan, pri tem pa prilaga le izrek in obrazložitev tega sklepa, brez uvodne strani z navedbo strank in drugih podatkov o zadevi. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijane akte odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanih odločitvah in predlaga, da sodišče tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je tožeča stranka v pritožbenem postopku sicer predložila odločbo Centra za socialno delo Ptuj o upravičenosti do prejemanja denarne socialne pomoči, ni pa predložila sklepa sodišča, na podlagi katerega bi bila v konkretnem primeru oproščena plačila sodnih taks. Glede na to vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča so izpodbijani akti pravilni in na zakonu utemeljeni iz razlogov, ki so v njih navedeni in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: V predmetni zadevi gre za davčno izvršbo za izterjavo sodne takse in stroškov postopka po izvršilnih naslovih, plačilnem nalogu in sodbi, izdanih v kazenski zadevi Okrajnega sodišča na Ptuju, št. I K 71696/2010. Davčni organ postopa po določilih ZDavP-2, ki urejajo davčno izvršbo, tudi kadar opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti (156. člen ZDavP-2). V tem primeru je izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (prvi odstavek 146. člen ZDavP-2). Ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, je bilo treba zoper njega v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2 začeti davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Po presoji sodišča je bila izpodbijana odločitev pravilno sprejeta na podlagi določb ZDavP-2. Ker tožnik takse in stroškov, katerih plačilo mu je bilo naloženo z navedenima izvršilnima naslovoma, ni plačal, je prvostopni organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijana sklepa in začel s postopkom davčne izvršbe, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve in izvzetja iz izvršbe.

Tožnik v tožbi navaja, da prvostopni organ ni upošteval določbe 11. člena ZST, ki določa pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks. Glede tega sodišče pojasnjuje, da o taksni oprostitvi ne odloča organ, ki opravlja izvršbo, ampak organ, ki je izdal izvršilni naslov. V postopku izvršbe se izterjuje neplačana obveznost, naložena z izvršilnim naslovom, pri tem pa ni mogoče (in davčni organ za to tudi ni pristojen) posegati v izvršilni naslov. S pritožbo zoper sklep o izvršbi namreč izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2).

Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.