Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je v obravnavanem primeru podana pristojnost sodišča za gospodarske spore. Tožnik je v obravnavanem sporu uveljavljal plačilo stimulativnega dela plače v bruto znesku na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi. Predmet spora v tej zadevi so izplačila dela plače po individualni pogodbi o zaposlitvi in pripadajočih aneksih. Gre za terjatve iz delovnega razmerja oziroma za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je za odločanje na podlagi b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno in krajevno pristojno delovno sodišče. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o spornem razmerju, zaradi česar se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Celju.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je vložil tožbo za izplačilo stimulativnega dela plače na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 12. 2007 ter pripadajočih aneksov. Podlaga za uveljavitev takšnega zahtevka je v določbah individualne pogodbe o zaposlitvi in Zakona o delovnih razmerjih, ne pa v Zakonu o gospodarskih družbah. Glede na to, da je v obravnavanem primeru predmet spora pravica do dela plače, je po mnenju tožnika za odločanje pristojno delovno sodišče. Zahteva povračilo stroškov postopka s pritožbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je v obravnavanem primeru podana pristojnost sodišča za gospodarske spore.

5. Tožnik je v obravnavanem sporu uveljavljal plačilo stimulativnega dela plače v bruto znesku na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi. Predmet spora v tej zadevi so izplačila dela plače po individualni pogodbi o zaposlitvi in pripadajočih aneksih. Gre za terjatve iz delovnega razmerja oziroma za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, zato je za odločanje na podlagi b) točke prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) stvarno in krajevno pristojno Delovno sodišče v Celju.

6. Sklicevanje sodišča prve stopnje na zadeve opr. št. VIII Ips 396/2007, III R 60/2002, Pdp 61/2010 ter VIII R 24/2015 ni ustrezno, saj ne gre za identične primere, kot je obravnavani. V navedenih zadevah se predmet spora ni nanašal na izplačilo plače (prejemkov iz delovnega razmerja) na temelju sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP) ter odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).