Jedro

Iz listin, ki jih je dolžnik priložil k pritožbi, izhaja, da je dolžnik tako v letu 2015, kot tudi v letu 2016 bil upravičen do letnega dodatke za rekreacijo, ki v skladu z določbami ZIZ ni izvzet iz izvršbe in torej šteje med rubljive prejemke. Ker tako ni nobenega dvoma o tem, da dolžnik vsako leto v obdobju enega leta prejme najmanj en dohodek, ki je rubljiv, pogoji za ustavitev izvršbe na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka 133.a člena ZIZ niso izpolnjeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo dolžnikovo zahtevo za ustavitev izvršbe nad pokojnino.

2. Zoper tak sklep se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je dolžnik 9. 12. 2014 vložil predlog za ustavitev izvršbe na pokojnino in se pri tem skliceval na 133.a člen ZIZ, ki je pričel veljati 30. 7. 2014. Svoj predlog je utemeljeval z navedbo, da izvršba na njegovo pokojnino neuspešno poteka že od leta 2008. Drugi odstavek 133.a člena ZIZ določa, da v primeru, če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi dolžnik ni prejel rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov, delodajalec oziroma dolžnikov dolžnik o tem obvesti sodišče. Tretji odstavek 133.a člena ZIZ sodišču nalaga, da po prejemu obvestila iz prvega in drugega odstavka tega člena vpogleda v evidenco zaposlitev oziroma zdravstvenega zavarovanja ali zahteva podatke iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in vroči sklep o izvršbi morebitnemu drugemu delodajalcu oziroma dolžnikovemu dolžniku ter o tem obvesti upnika. Če pa sodišče ugotovi, da dolžnik ne prejema prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov, ustavi izvršbo. Če upnik v 15. dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o novem dolžnikovem delodajalcu oziroma dolžnikovem dolžniku, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novemu delodajalcu oziroma dolžnikovemu dolžniku.

5. Čeprav iz določbe 133.a člena ZIZ ne izhaja, da bi imel dolžnik pravico predlagati ustavitev izvršbe, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je dolžnikov predlog obravnavalo in na podlagi takšnega predloga pri dolžnikovem dolžniku - ZPIZ opravilo poizvedbe o tem, ali je od dneva, ko je ZPIZ prejel sklep o izvršbi, preteklo nepretrgano obdobje enega leta, v katerem dolžnik ni prejel rubljivih prejemkov iz naslova pokojnine in drugih prejemkov (dodatka za rekreacijo). Z dopisom z dne 26. 1. 2016 je ZPIZ odgovoril, da je dolžnik sicer prejemnik mesečne pokojninske dajatve, ki ne dosega 76 % minimalne plače ter da je dolžniku v juliju 2015 bil izplačan letni dodatek v višini 190,00 EUR. Iz dodatnega pojasnila v dopisu z dne 14. 7. 2016 pa izhaja, da je dolžnikov dolžnik v mesecu juliju 2015 pri izplačilu letnega dodatka izvršil prednostno terjatev, ki jo ZPIZ beleži pred sklepom o izvršbi, ki je bil izdan v predmetni zadevi in da slednjega trenutno vodi na sedmem mestu neporavnanih terjatev. Na podlagi takšnih podatkov je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da niso podani pogoji za ustavitev izvršbe na dolžnikovo pokojnino, ker je le-to mogoče ustaviti le v primeru, če dolžnik v celem letu ne prejme niti enega rubljivega prejemka. Ker pa letni dodatek za rekreacijo ni izvzet iz izvršbe in gre za rubljivi prejemek, ki je bil dolžniku tudi zarubljen v korist drugega upnika, pogoji za ustavitev izvršbe na pokojnino dolžnika niso podani.

6. Čeprav držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa dolžniku ni vročilo dopisov ZPIZ v izjavo, po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče šteti, da mu s tem bila kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem in pravica do izjave v postopku. Kot poudarja tudi sam dolžnik, sta mu oba dopisa ZPIZ bila vročena hkrati z izpodbijanim sklepom in se je tako dolžnik imel možnost izjaviti o vsebini teh dopisov v obravnavani pritožbi. V postopku izvršbe je potrebno upoštevati naravo postopka, v katerem gre za izvrševanje obveznosti, v katerih je bilo pravnomočno odločeno v ustreznem postopku pred sodiščem in ne za odločanje o zahtevkih oziroma pravicah in obveznostih. Zato je uporaba načela kontradiktornosti v postopku omejena. Pritožbeno zatrjevana kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem po mnenju pritožbenega sodišča tako v obravnavani zadevi ni podana, čeprav dolžnik zatrjuje, da bi nasprotoval vsebini listin z dne 14. 7. 2016. To je namreč dolžnik storil v obravnavani pritožbi in ker se o tem ni mogel izjaviti v postopku pred sodiščem prve stopnje, pritožbenih navedb v zvezi s tem ni mogoče šteti za pritožbene novote.

7. Dolžnik tako v pritožbi s predložitvijo poročila ZPIZ z dne 23. 7. 2016 dokazuje, da so navedbe v dopisu ZPIZ z dne 14. 7. 2016, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, neresnične, saj mu je letni dodatek za rekreacijo v letu 2015 bil v celoti izplačan. V zvezi s temi navedbami pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz obvestila o nakazilu z izplačilom 31. 7. 2015 z dne 19. 8 .2016 res izhaja, da je bil dolžniku poleg pokojnine v celoti izplačan tudi letni dodatek za rekreacijo, prav tako pa iz dopisa ZPIZ z dne 24. 8. 2016, ki ga je dolžnik priložil k pritožbi izhaja, da je ZPIZ pokojninsko dajatev, torej izplačilo letnega dodatka za rekreacijo, bremenil samo v letu 2016, medtem ko je dolžniku v letu 2015 ZPIZ izplačal celotni dodatek v višini 190,00 EUR. Tako sicer držijo pritožbene navedbe, da je dolžniku bil v letu 2015 v celoti izplačan letni dodatek za rekreacijo, vendar to dejstvo na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Iz listin, ki jih je dolžnik priložil k pritožbi, namreč izhaja, da je dolžnik tako v letu 2015, kot tudi v letu 2016 bil upravičen do letnega dodatka za rekreacijo v višini 190,00 EUR, ki v skladu z določbami ZIZ ni izvzet iz izvršbe in torej šteje med rubljive prejemke. Tako ni nobenega dvoma o tem, da dolžnik vsako leto v obdobju enega leta prejme najmanj en dohodek, ki je rubljiv, to pa pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka 133.a člena ZIZ. Za vložitev predloga za ustavitev izvršbe na podlagi 133.a člena ZIZ namreč ni pomembno, komu je bil izplačan letni dodatek za rekreacijo, temveč da je dolžnik do njega bil upravičen.

8. Prav tako ne držijo pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do diametralnega nasprotja med vsebino dopisov ZPIZ z dne 26. 1. 2016 in 14. 7. 2016. Čeprav iz dopisa ZPIZ z dne 26. 1. 2016 izhaja, da je bil dolžniku v juliju 2015 izplačan letni dodatek v višini 190,00 EUR, iz dopisa z dne 14. 7. 2016 pa, da je ZPIZ pri izplačilu letnega dodatka julija 2015 izvršil prednostno terjatev z boljšim vrstnim redom, to ni tako očitno nasprotje, da bi se moralo sodišče prve stopnje do njega posebej opredeljevati, zlasti ob upoštevanju, da je za ustavitev izvršbe na podlagi 133.a člena ZIZ odločilno zgolj dejstvo, ali je dolžnik upravičen do takšnih rubljivih prejemkov iz naslova pokojninskega zavarovanja. Dejstvo, da je bil letni dodatek za rekreacijo julija 2015 izplačan dolžniku v celoti in da iz tega zneska ZPIZ ni poplačal nobenega izmed upnikov, pa lahko kaže zgolj na nepravilnost pri opravljanju izvršbe, ki na odločitev o dolžnikovem predlogu za ustavitev izvršbe ne more vplivati. Takšna nepravilnost je namreč bila storjena v korist dolžnika.

9. Neutemeljeni pa so tudi očitki o zmotni uporabi materialnega prava, ker naj bi sodišče moralo ugotavljati podatke za obdobje enega leta po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe na dolžnikovo pokojnino in ne le za obdobje za leto 2015. Ker je določba 133.a člena ZIZ bila vnesena v besedilo ZIZ-J, ki velja od 30. 7. 2014, podlaga za ustavitev izvršbe na plačo oziroma druge stalne prejemke pri dolžnikovem dolžniku obstaja šele od 30. 7. 2014 in zato ni mogoče ugotavljati ali so pred tem datumom že bili izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe. Sodišče prve stopnje pa je tudi sicer pri dolžnikovem dolžniku poizvedovalo o tem, ali je od dneva, ko je ZPIZ prejel sklep o izvršbi, preteklo nepretrgano obdobje enega leta, v katerem dolžnik ni prejel rubljivih prejemkov iz naslova pokojnine in drugih prejemkov. Tako ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče ugotavljalo le podatke za obdobje enega leta oziroma samo podatke za leto 2015. 10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).