Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-250/03

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-250/03 - 7

18. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Ž. Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., B. & partnerji, o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 420/2001 z dne 22. 1. 2003 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 810/96 z dne 7. 2. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravna enota Šmarje pri Jelšah je v upravnem postopku po 63. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) ugotovila, da se C. C. (pritožnikova mati) ni štela za jugoslovansko državljanko, ker je umrla pred 28. 8. 1945, tj. pred uveljavitvijo Zakona o državljanstvu DFJ (Uradni list DFJ, št. 64/45). Ministrstvo za notranje zadeve je pritožbo zavrnilo. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo zoper navedeno odločitev upravnih organov. Vrhovno sodišče pa je zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča.

2.Pritožnik navaja, da vlaga ustavno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi kršitve 26. člena Ustave.

Navaja razloge, zaradi katerih meni, da je datum smrti C. C. (11. 7. 1945) vprašljiv. V dvomu, ali je preživela dan 28. 8. 1945, bi ji bilo po pritožnikovem mnenju treba priznati jugoslovansko državljanstvo in s tem pravnim naslednikom priznati pravico do povračila škode, ki jo zagotavlja 26. člen Ustave. Zato naj bi bili izpodbijani odločitvi sodišč pravno zmotni in v nasprotju "z ustavnimi načeli človekovih pravic in temeljnih svoboščin" in s "temeljnimi načeli ZDen", ki je bil sprejet zaradi poprave krivic, povzročenih s strani bivših oblasti.

B.

3.Ustavni pritožnik zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe, ko skuša v njej uveljavljati svojo razlago prava, s katero v upravnem sporu ni uspel. Z večino navedb v ustavni pritožbi namreč oporeka le pravilni uporabi materialnega prava in ugotovitvi dejanskega stanja, kar pa samo po sebi ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Očitek, da je sodna odločba nepravilna in nezakonita pa, tudi če bi bil utemeljen, še ne izkazuje kršitve katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pritožnik sicer zatrjuje kršitev pravice do povračila škode iz 26. člena Ustave, vendar kršitve te pravice z navedbami, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, ne izkaže. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč namreč samo po sebi še ne zadošča za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavne pritožbe ne more utemeljiti niti z zatrjevanjem vprašljivosti datuma materine smrti. S temi navedbami izpodbija pravilnost ugotovitve dejanskega stanja, ki je bila podlaga za odločitev v tej zadevi. V pravilnost ugotovitve dejanskega stanja se Ustavno sodišče, kot je bilo že prej pojasnjeno, ne more spuščati, pritožnik pa ne zatrjuje, da sodišči nista odgovorili na tožbene oziroma pritožbene ugovore o pravilnosti ugotovitve datuma materine smrti. Iz izpodbijanih sodb ni razvidno niti, da bi v upravnem sporu upravnim organom nepravilno ugotovitev dejanskega stanja sploh očital.

5.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia