Jedro

Iz uradnih podatkov izhaja, da prosilec živi na naslovu stalnega prebivališča C., ter da je edini član in nosilec gospodinjstva. Tožena stranka zato v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bila dolžna presojati neodplačnega razpolaganja z nepremičnino na tem naslovu po 14. členu ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno (v nadaljevanju izpodbijano) odločbo je Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) ugodilo prošnji A.A. (v nadaljevanju prosilec ali prizadeta stranka) za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je vložil dne 30. 5. 2019 tako, da se mu dodeli redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenski zadevi, ki se vodi zoper njega kot obdolženca pred Okrajnim sodiščem v Kopru pod opr. št. II K 62705/2015, in sicer od 31. 5. 2019 do vročitve sodbe I. stopnje (1. točka izreka). Za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) je določilo odvetnika B.B., ki je za to podal soglasje. V nadaljevanju izreka je povzelo obveznosti izvajalca BPP glede vrnitve napotnice po opravi storitev (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka, ob sklicevanju na določbe 11., 12. in 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ugotovila, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega 785,50 EUR. Kot premoženje se upošteva premoženje, ki dosega ali presega višino 18.852,00 EUR (27. čl. ZSVarPre) in osebni avtomobil ali enosledna vozila, ki presegajo vrednost višine 10.997,00 EUR (18. čl. ZUJPS). Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je prosilec slovenski državljan, s prijavljenim stalnim prebivališčem na naslovu C., da živi v samostojnem gospodinjstvu in se v skladu z 10. čl. ZUPJS v zvezi s 14. čl. ZBPP šteje kot samska oseba. Povprečni mesečni lastni dohodek prosilca znaša 456,67 EUR. Po tem, ko je tožena stranka preverila lastništvo nepremičnin in lastništvo motornih vozil ter pridobila podatke iz evidence računov imetnikov, ki jih vodi Centralno klirinško-depotna družba, je ugotovila, da prosilec izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP, saj mesečni povprečni dohodek prosilca ne presega dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 785,50 EUR, premoženje pa ne presega 18.852,00 EUR, oziroma vrednost osebnega vozila ne presega 10.997,00 EUR.

3. Tožena stranka nadalje ugotavlja, da je izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP in glede na navedeno šteje, da je zadeva za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj zelo pomembna. Prosilcu se očita storitev kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in je za očitano kaznivo dejanje zagrožena kazen zapora do dveh let. Nadalje navaja, da je v kazenskih postopkih pravica do brezplačne pravne pomoči še posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave RS in po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je treba obdolžencu, ki si v kazenskem postopku ne more sam privoščiti zagovornika, to zagotoviti v obliki brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom. V interesu pravičnosti je, da se obdolžencu, ki mu grozi odvzem prostosti, dodeli BPP v obliki strokovne pomoči zagovornika, da se lahko zagotovi uresničevanje ustavne pravice do obrambe, ki je tudi bistveni element pravice do poštenega sojenja in ima namen zagotoviti enakost strank v kazenskem postopku. Po navedenem je tožena stranka zaključila, da so izpolnjeni pogoji za odobritev zaprošene BPP.

4. Tožeča stranka v skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZBPP vlaga tožbo v upravnem sporu, s katero izpodbija odločbo tožene stranke iz razlogov po prvem, drugem in tretjem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. V tožbi navaja, da je zaradi preverjanja pravilnosti navedb tožene stranke vpogledala v Centralni register prebivalstva in ugotovila, da imata na naslovu C. stalno prebivališče tudi D.D. in E.E.. Že v tožbi zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 432/2016 z dne 21. 1. 2017, je predložila dokazila, da je E.E. prosilčeva izvenzakonska partnerica, s sedaj prijavljenim stalnim prebivališčem na istem naslovu kot prosilec, zaradi česar bi po mnenju tožeče stranke morala tožena stranka ugotoviti tudi njeno premoženjsko stanje. Ravno slednje je bilo del tožbenih navedb v tožbi zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 432/2016 z dne 31. 1. 2017, ki je bila s sodbo, št. III U 47/2017-19 z dne 19. 7. 2017, odpravljena in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek z napotki za ponovno odločanje. Tožeča stranka v zadevi št. Bpp 432/2016 nove odločitve tožene stranke doslej še ni prejela.

5. Po mnenju tožeče stranke bi morala tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe prosilca pozvati na dodatne navedbe in dokazila, na podlagi katerih bi v konkretnem postopku ugotovila in pojasnila položaj D.D. v smislu 10. oziroma 11. člena ZUJPS, torej bi morala ugotoviti, ali gre za osebo, ki se poleg prosilca upošteva pri presoji materialnega pogoja za dodelitev BPP. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je prosilec svoj solastniški delež do ½ nepremičnine s parc. št. 1485 k.o. F., v naravi vrstna hiša na naslovu C., podaril D.D.. Po darilni pogodbi z dne 22. 5. 2018 je bila v korist prosilca vknjižena dosmrtna brezplačna služnost. Navedeno neodplačno razpolaganje prosilca s solastniškim deležem na stanovanjski hiši bi morala tožena stranka presojati po tretjem odstavku 14. člena ZBPP. Odtujitev solastniškega deleža namreč predstavlja ravnanje prosilca, ki je nastalo izključno po njegovi volji. Prosilec si je izgovoril dosmrtno brezplačno služnost užitka, kar potrjuje, da je bil njegov namen, da ne izkazuje več lastništva nepremičnin, kar onemogoča izvršbe upnikom in odpravlja prepreke pri presojanju upravičenosti do dodelitve nove BPP. V primeru, da prosilec na tem naslovu dejansko ne prebiva, predstavlja solastninski delež do ½ nepremičnine parc. št. 1485 k.o. F. njegovo premoženje, ki ga je treba na podlagi tretjega odstavka 14. člena ZBPP upoštevati pri odločanju o konkretni prošnji za BPP.

6. V predmetni zadevi bi morala tožena stranka ugotavljati tudi dejansko stanje, ki se nanaša na premoženje prosilca, pridobljenega s prodajo enosobnega stanovanja v G. ter s prodajo solastniškega deleža do ¼ stanovanja v H. v letu 2011. Kolikor kupnino, prejeto za prodane nepremičnine razdelimo na mesečne zneske, upoštevaje čas prodaje in dan vložitve prošnje za BPP, prosilec ne izpolnjuje materialnega kriterija za dodelitev BPP.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke. Navedba tožeče stranke, da nove odločitve v zadevi št. Bpp 432/2016 še ni sprejela, ni pravilna. S sodbo Upravnega sodišča RS, št. III U 47/2017 z dne 19. 7. 2017, je bila odločba tožene stranke, št. Bpp 432/2016 z dne 31. 1. 2017, odpravljena. Zadeva se je v ponovljenem postopku vodila pod novo opr. št. Bpp 338/2017 in se je zaključila z odločbo, št. Bpp 388/2017 z dne 12. 6. 2019, ki jo prilaga kot dokaz. S to odločbo je tožena stranka v ponovnem postopku ugodila prošnji prosilca za dodelitev BPP. Tožena stranka dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v zadevi št. Bpp 388/2017, ni ponovno ugotavljala, temveč ga je v celoti upoštevala pri odločitvi. V postopku št. Bpp 388/2017 je Upravni enoti Koper posredovala pobudo za uvedbo postopka ugotavljanja stalnega prebivališča prosilca. Upravni organ je dne 8. 5. 2019 izdal sklep o ustavitvi postopka, ker ni mogel dokazati začetnega dvoma o dejanskem stalnem prebivanju prosilca na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča na naslovu C.. Glede na navedeno, je tožena stranka štela, da prosilec tam dejansko prebiva. Prosilec in E.E. sta podala izjavi, da ne živita v izvenzakonski skupnosti, prosilec pa je tudi dodatno pojasnil, da E.E. ni njegova partnerica ter se izjasnil o navedbah v tožbi, opr. št. P 142/2016 Okrožnega sodišča v Kopru. Glede kupnine pri prodaji stanovanj v G. in H. je prosilec pojasnil, da kupnin ni prejel, kar je bilo tudi že pojasnjeno v zadevi št. Bpp 168/2015. Ob ugotovitvi, da prosilec dejansko prebiva na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča, tožena stranka neodplačnega razpolaganja s stanovanjem na naslovu prebivanja ni presojala po 14. členu ZBPP, saj se, kot določa 18. člen ZUPJS, stanovanje, v katerem prosilec dejansko prebiva, ne upošteva v njegovo premoženje. Iz izpiska e-Risk "podatki o gospodinjstvu", izhaja, da prosilec živi v samostojnem gospodinjstvu od 20. 4. 2016, njegov sin D.D. pa je polnoletna oseba in živi v ločenem gospodinjstvu ter se zato ne upošteva kot družinski član.

8. V obširnem odgovoru na tožbo I.I., kot prizadeta stranka v tem postopku, prereka tožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene. Dodatno pojasnjuje razloge, zaradi katerih kupnine od prodaje nepremičnin ni prejel ter razloge, zakaj omenjene prodaje nepremičnin iz leta 2011 in 2012 ne morejo vplivati na odločitev o njegovem finančnem stanju in odobritvi BPP v letu 2019. Odgovor na tožbo je v imenu prizadete stranke podala tudi njena pooblaščenka. Kot nesporno ugotavlja, da imata D.D. in E.E. sicer prijavljeno stalno prebivališče na naslovu C., iz dokazov pa izhaja, da ne živita v skupnem gospodinjstvu s prizadeto stranko. O tem sta D.D. in prizadeta stranka podala izjavi in zato zgolj pavšalne navedbe tožeče stranke glede relacij iz 10. in 11. čl. ZUPJS ne zadostujejo. V nadaljevanju navaja razloge, ki jih je v svojem odgovoru na tožbo že navedla prizadeta stranka in zaključuje, da ta ni nobenega podatka zamolčala niti nobenega podatka lažno prikazovala ter je zato izpodbijana odločba pravilna.

K točki I izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe ter razlogov za to odločitev ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

11. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka pravilno ugotovila materialni položaj prizadete stranke in na podlagi tega izpolnjevanje materialnega pogoja za odobritev BPP. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki se štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Upoštevaje drugi odstavek 20. člena ZBPP mora, ne glede na navedeno, prosilec strokovni službi za BPP dati vse podatke iz prejšnjega odstavka, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine.

12. Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, upoštevaje zakonske okvirje, v katerih se ugotavlja premoženjsko stanje prosilca za BPP, ni utemeljen. Kakor izhaja iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe, je upravni organ pred izdajo izpodbijane odločbe pridobil tako podatke o dohodkih prosilca, podatke o njegovem premoženju, kakor tudi podatke o njegovem stalnem prebivališču in morebitnih njegovih družinskih članih. Iz uradnih podatkov, ki jih je pridobila tožena stranka nedvomno izhaja, da prosilec živi na naslovu stalnega prebivališča C., ter da je edini član in nosilec gospodinjstva. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je pred izdajo izpodbijane odločbe v zvezi z dvomom, ki se nanaša na prebivališče prosilca, Upravna enota Koper toženi stranki dne 23. 5. 2019 sporočila, da je v postopku ugotavljanja njegovega stalnega prebivališča dne 8. 5. 2019 izdala sklep o ustavitvi postopka, ker ni mogla dokazati začetnega dvoma o njegovem dejanskem stalnem prebivanju na prej navedenem naslovu.

13. V zadevi ni sporno, da je o istem dejanskem stanju glede izpolnjevanja materialnega kriterija tožena stranka izvedla ugotovitveni postopek že v zadevi št. Bpp 388/2017, v kateri je odločala v ponovnem postopku na podlagi sodbe tega sodišča, št. III U 47/2017-19 z dne 19. 7. 2017, in z odločbo, št. Bpp 388/2017 z dne 12. 6. 2019, ugodila prošnji istega prosilca za dodelitev redne BPP, sicer v drugem upravnem postopku. Pri tem je ugotovila, da prosilec izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP. Iz vpisnika tega sodišča izhaja, da zoper navedeno odločbo tožeča stranka ni sprožila upravnega spora. Sodišče zato sledi navedbam tožene stranke v odgovoru na tožbo, zakaj za tožečo stranko spornih dejstev v zadevnem postopku ni ponovno ugotavljala. Sodišče navedenemu stališču sledi, upoštevaje dejstvo, da je tožena stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe ugotovila, da ima prosilec stalno prebivališče in živi na naslovu C. ter zato ni bila dolžna presojati neodplačnega razpolaganja te nepremičnine po 14. členu ZBPP. Kot določa 18. člen ZUPJS, se namreč stanovanje, v katerem prosilec dejansko prebiva, ne upošteva kot njegovo premoženje.

14. Ne glede na navedeno pa sodišče dodaja, da bo tožena stranka, kolikor bo ugotovila, da so podatki o materialnem položaju prosilca ali njegove družine, ki so jih na podlagi drugega odstavka tega člena dolžni dati prosilec in druge osebe iz prvega odstavka 14. člena ZBPP, morebiti neresnični, ravnala po določbah ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP ter izrekla tudi prepoved dodelitve BPP v nadaljnjih šestih mesecih.

15. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. V zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Sodišče priglašenih stroškov ni priznalo niti prizadeti stranki, saj navedbe v njenem odgovoru na tožbo na odločitev v zadevi niso imele bistvenega vpliva.