Jedro

Sodišče mora vsebinsko obravnavati ali je stranka iz upravičenih razlogov izkazala izostanek iz pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v točki I in točki III izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. S sodbo opr. št. P 287/2014 je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 13625/2014 z dne 6. 2. 2014 ostane v prvem odstavku v celoti v veljavi, v tretjem odstavku pa delno v veljavi, tako da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki znesek 4.239,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 4. 2. 2014 dalje do plačila ter ji povrniti stroške izvršilnega postopka v višini 121,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 3. 2014 dalje do plačila. V točki II je v preostalem delu tretjega odstavka sklep o izvršbi razveljavilo in je tožbeni zahtevek, s katerim je dolžniku naložilo, da upniku v roku 8 dni poravna izvršilne stroške v višini 7,04 EUR zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je dne 3. 3. 2015 opravilo narok za glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke.(1) Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vabilo bilo tožencu vročeno 7. 2. 2015. Sodišče pa je dne 27. 2. 2015 prejelo prošnjo za preklic naroka in opravičilo za odsotnost z navedbo, da je bil prejšnji teden tožnik kar dobro bolan ter da ima dne 3. 3. 2015 enodnevno veliko prodajo v kraju Č. L. Sodišče je ob dejstvu, da je bilo tožencu vabilo vročeno skoraj mesec dni pred obravnavo, štelo, da predlog za preložitev ni upravičen, saj bi toženec lahko glede na to, da je tudi za obravnavo že prej vedel, v kolikor se je ni mogel udeležiti, na narok poslal pooblaščenca, kot je bil tudi obveščen in poučen v obvestilu z dne 22. 1. 2015. Sodišče je o dejstvu, da naroka ne bo prelagalo toženca obvestilo z dopisom ter ga poučilo, da lahko na narok pošlje pooblaščenca, ki je lahko vsaka poslovno sposobna oseba. Zato je glede na takšno procesno stanje oba naroka opravilo. Ugotovilo je še, da je dan po naroku prejelo ponoven predlog za preložitev obravnave. Nato je o zadevi odločilo vsebinsko.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec. Podaja laično pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje ravnalo nekorektno, ker je opravilo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo kljub podanemu opravičilu z obrazložitvijo, da se tega dne toženec nikakor ne bo mogel udeležiti naroka. To opravičilo je sodišče prve stopnje prejelo pravočasno in bi lahko narok prestavilo. S tem, ko ni upoštevalo opravičila in obrazložitve le-tega, so se mu kršile ustavne pravice do osebnega zagovora in do poravnalnega naroka z upnikom. S tem, da se je odvila glavna obravnava kljub opravičilu, ki ga je sodišče prejelo, ga je spravilo sodišče s tem v podrejen in slabši položaj in mu s tem naložilo plačilo stroškov, ki jih v primeru uspešnega poravnalnega naroka ne bi bilo. Gre za zadevo, v kateri se lahko zastopa sam in ne ve, zakaj bi ga moral nekdo zastopati, če le-ta ne ve, za kaj gre. Prav tako si odvetnika ne more privoščiti in zato zahteva, da se sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču in da se izpeljejo vsi postopki pravno korektno. V pritožbi še navaja, da je obvestilo o tem, da sodišče naroka ne bo prelagalo prejel šele 17. 3. 2015 in zato nikakor ni mogel vedeti, da sodišče njegovega opravičila, kot je razvidno iz vseh listin, ne bo upoštevalo. Zato zahteva, da se takšna sodba razveljavi in se pošlje v ponovni postopek zaradi temeljne kršitve pravdnega postopka in s tem oškodovanje ene od strank, tako s sodbo pod točko I kot o stroških pod točko III izreka.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po tistem, ko je sodišče prve stopnje tožencu vročilo vabilo za poravnalni narok in na prvi narok za glavno obravnavo, je toženec dne 26. 2. 2015 po pošti na sodišče podal predlog za preložitev naroka in opravičilo za odsotnost (list. št. 46 spisa). V tej vlogi je obširno obrazložil, zakaj predlaga, da naj sodišče njegovemu predlogu ugodi in poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo preloži na naslednji termin in je podal tudi predlog, da se narok opravi proti sredini oziroma koncu meseca, ker ima takrat več možnosti, da se zaradi opravljanja svojega dela lahko udeleži glavne obravnave. Sodišče prve stopnje pa je nato v nasprotju z določilom člena 282 ZPP toženca z dopisom obvestilo, da naroka ne bo prelagalo, zato ker je vabilo za narok prejel že dne 9. 2. 2015 v hišni predalčnik. Nato je še pripisalo: ”V kolikor se naroka toženec ne bo mogel udeležiti, naj pošlje pooblaščenca, ki je lahko vsaka poslovno sposobna oseba.” Na naroku dne 3. 3. 2015 je sprejelo procesni sklep, da sodišče šteje izostanek toženca na obeh narokih za neupravičenega in da je toženca o tem tudi že obvestilo z dopisom z dne 27. 2. 2015. Takšno postopanje sodišča prve stopnje nima podlage v določbah ZPP. Po določbi petega odstavka 282. člena ZPP se določbe prejšnjih odstavkov uporabijo, če je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Sodišče prve stopnje bi zato, ker je toženec podal obrazložen predlog, moralo vsebinsko obravnavati njegovo vlogo in na podlagi prej omenjene določbe ugotoviti, ali stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Obvestilo, v katerem sodišče toženca obvešča, da naroka ne bo prelagalo zato, ker je vabilo prejel že dne 9. 2. 2015 pomeni, da sodišče prve stopnje vsebinsko ni obravnavalo vloge toženca in ni ugotavljalo, ali je izkazal upravičen razlog za izostanek. Prav tako sodišče prve stopnje ni imelo pooblastil v ZPP, da je toženca pozivalo, da naj na narok pošlje pooblaščenca, ki je lahko vsaka poslovno sposobna oseba (sodišče pri tem ni navedlo zakonske določbe, na katero je oprlo takšen del poziva tožencu). Toženec zato v pritožbi pravilno opozorja na dejstvo, da je pravočasno in utemeljeno predlagal preložitev naroka in je tudi navedel, iz katerih upravičenih razlogov predlaga preložitev. Sodišče bi zato moralo ugotavljati, ali je toženec izkazal upravičen razlog za izostanek na poravnalni narok in na prvi narok za glavno obravnavo in ali je podal upravičen predlog za preložitev obeh narokov. Ker tega ni storilo, je tako, s tem, ko je opravilo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo dne 3. 3. 2015 v odsotnosti toženca storilo pritožbeno očitano absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.(2) Zgolj opravičilo stranke za izostanek z naroka res ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokazni postopek ter o zadevi meritorno odločilo, vendar pa mora sodišče prve stopnje pred tem vsebinsko obravnavati opravičilo in odločiti ali je stranka izkazala upravičen razlog za izostanek z glavne obravnave. Predlog stranke mora temeljiti na obrazložitvi, da se izkazuje upravičen razlog za izostanek, takšni obrazložitvi pa mora biti tudi predložen ustrezen dokaz. Zato mora sodišče prve stopnje po določbi člena 285 ZPP v primeru izostanka predloženega dokaza stranko, ki predlaga preložitev naroka iz upravičenega razloga pozvati na dopolnitev takšne vloge, predno o njej vsebinsko odloči. 6. Ker je sodišče prve stopnje opravilo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo dne 3. 3. 2015, ne da bi predhodno pravilno procesnopravno ugotavljalo, ali je toženec izkazal upravičen razlog za izostanek iz obeh narokov in ali je podal utemeljen predlog za preložitev naroka, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj toženi stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo prve stopnje, če ugotovi, da je podana uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje v novo sojenje, če kršitve postopka, glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. V tem sklepu odloči sodišče druge stopnje tudi o tem, katera dejanja, ki jih zajema bistvena kršitev določb pravdnega postopka, se razveljavijo (v tem primeru pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo z dne 3. 3. 2015). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje slediti navodilom, kot izhajajo iz sklepa sodišča druge stopnje (362. člen ZPP) in ponovno, po predhodnem ponovnem razpisu pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo odločiti o razveljavljenih delih sodbe, to je o točki I in III izreka odločitve sodišča prve stopnje.

7. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.

Op. št. (1): Primerjaj sodbo VS RS II Ips 626/2003 z dne 9. 12. 2004, sodbo VSL I Cpg 744/2015 z dne 18. 8. 2015, sodbo VSL I Cpg 1472/2013 z dne 9. 12. 2014. Op. št. (2): Primerjaj sodbo VS RS II Ips 626/2003 z dne 9. 12. 2004, sodbo VSL I Cpg 744/2015 z dne 18. 8. 2015, sodbo VSL I Cpg 1472/2013 z dne 9. 12. 2014.