Jedro

Mladoletne otroke zastopajo starši, pri tem pa zakon ne razlikuje položaja zakonitega zastopnika glede na to, kateremu od staršev je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, saj sta oba dolžna skrbeti za otrokove koristi.

Oba od staršev sta dolžna prispevati k preživljanju otrok, zato lahko mladoletni otrok, zastopan po enem od staršev, od drugega, ki obveznosti ne izpolnjuje, zahteva izvršitev obveznosti po izvršilnem naslovu. Sprememba odločitve o vzgoji in varstvu otroka na neizpolnjeno preživninsko obveznost tistega od staršev, kateremu je otrok z novo odločitvijo (ali sodno poravnavo) zaupan v varstvo in vzgojo, nima vpliva.

V konkretnem primeru ni nasprotja interesov med mladoletnima upnikoma in njunim očetom kot zakonitim zastopnikom, saj je bila vodena izvršba zoper njuno mater kot dolžnico (do konflikta interesov bi prišlo, če bi dolžnica kot zakonita zastopnica mladoletnih upnikov umaknila predlog za izvršbo zoper sebe). Zato ni razloga, da umika predloga za izvršbo v skladu s 43. členom ZIZ za mladoletna upnika ne bi smel podati njun oče kot zakoniti zastopnik.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep potrdi.

II. Pritožnika in dolžnica sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo v korist upnikov L. C. in B. C. ustavilo na podlagi 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. Zoper sklep sta se upnika L. C. in B. C. po pooblaščencu pravočasno s skupno vlogo pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata spremembo sklepa tako, da se izvršba v njuno korist nadaljuje. Menita, da M. C. ni več njun zakoniti zastopnik in da je po sklenitvi sodne poravnave P 3082/2014-IV z dne 6. 1. 2016 to postala dolžnica. Sodišče ne bi smelo upoštevati laične vloge M. C. kot umik predloga za izvršbo, ker umik ni v njuno korist in ker oseba, ki je vlogo podala, ni njun skrbnik za posebni namen. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnica je na pritožbi odgovorila in predlaga njuno zavrnitev ter zahteva povrnitev stroškov odgovora.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. V tem izvršilnem postopku sta mladoletna upnika L. in B. C. (v nadaljevanju: upnika), ki ju zastopa oče M. C. kot njun zakoniti zastopnik (po pooblaščencu, O. o.p. - d.o.o.), izterjevala preživninsko terjatev od dolžnice - matere ... Zakoniti zastopnik M. C. je v njunem imenu umaknil predlog za izvršbo, sodišče prve stopnje pa je nato na podlagi 43. člena ZIZ v tem delu postopek ustavilo.

6. Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da oče mladoletnih upnikov ni več njun zakoniti zastopnik zaradi sodne poravnave, sklenjene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v zadevi P 3082/2014-IV z dne 6. 1. 2016, s katero sta se mati (dolžnica) in oče upnikov dogovorila, da se (takrat še mladoletna) A. in mladoletna L. ter B. C. zaupajo v varstvo in vzgojo materi (dolžnici). Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) namreč v prvem odstavku 7. člena določa, da mladoletne otroke zastopajo starši, pri tem pa ne razlikuje položaja zakonitega zastopnika glede na to, kateremu od staršev je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, saj sta oba dolžna skrbeti za otrokove koristi.(1)

7. Oba od staršev sta dolžna prispevati k preživljanju otrok, zato lahko mladoletni otrok, zastopan po enem od staršev, od drugega, ki obveznosti ne izpolnjuje, zahteva izvršitev obveznosti po izvršilnem naslovu. Sprememba odločitve o vzgoji in varstvu otroka na neizpolnjeno preživninsko obveznost tistega od staršev, kateremu je otrok z novo odločitvijo (ali sodno poravnavo) zaupan v varstvo in vzgojo, nima vpliva. Postavitev kolizijskega skrbnika v takšnem primeru ni potrebna, saj niso podani razlogi iz 213. člena ZZZDR.(2)

8. V konkretnem primeru ni nasprotja interesov med mladoletnima upnikoma in njunim očetom kot zakonitim zastopnikom, saj je bila vodena izvršba zoper njuno mater kot dolžnico (do konflikta interesov bi prišlo, če bi dolžnica kot zakonita zastopnica mladoletnih upnikov umaknila predlog za izvršbo zoper sebe). Zato ni razloga, da umika predloga za izvršbo v skladu s 43. členom ZIZ za mladoletna upnika ne bi smel podati njun oče kot zakoniti zastopnik, pri čemer niti v določbah ZIZ niti Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niti ZZZDR ni predpisana omejitev procesne dispozicije, npr. s privolitvijo centra za socialno delo.(3) Umik predloga za izvršbo in posledično ustavitev postopka v skladu s 43. členom ZIZ tudi ne pomeni izgube pravice izterjati zapadlo preživninsko terjatev, saj lahko v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZIZ upnik po umiku predloga kadarkoli vloži nov predlog za izvršbo.

9. Izjavo o umiku predloga za izvršbo je torej v imenu upnikov podala upravičena oseba, umik pa je nepreklicen, zato sta pritožbi neutemeljeni in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ju je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, ker nista uspela, dolžnica pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker z njim k odločitvi ni pripomogla in so zato stroški nepotrebni.

Op. št. (1): Prim. sklep VSL IV Cp 4667/2010 z dne 12. 1. 2011. Op. št. (2): Prim. sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 27/2004 z dne 15. 4. 2004. Op. št. (3): Prim. Komentar A. Galiča k 79. členu ZPP, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005.