Jedro

Sodišče ugotavlja da so bile izpodbijane odločbe izdane v okviru izvrševanja sodne funkcije in ne v okviru izvrševanja upravnih funkcij sodišč. To pa pomeni, da po določbah ZUS-1 ne morejo biti predmet sodnega varstva in presoje ustavnosti v upravnem sporu.

Izrek

1. Tožba se zavrže. 2. Predlogu tožečih strank za oprostitev plačila sodnih taks se ugodi.

Obrazložitev

Tožeči stranki s tožbo, ki sta jo vložili dne ... to je po tem, ko sta bili v zadevi II Upr ... pozvani, da naj dopolnita vlogo z dne ..., izpodbijata v uvodu tega sklepa navedene odločbe Višjega sodišča v A. in Okrajnega sodišča v A.. V tožbi zatrjujeta, da so jima bile v postopku izdaje izpodbijanih odločb kršene z Ustavo zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zato sodišču predlagata, da izpodbijane odločbe odpravi zaradi kršitve človekovih pravic, te kršitve ugotovi in odpravi posledice. Pri tem se sklicujeta na določbe 2. odstavka 33. člena in 1., 2. in 3. odstavka 66. člena Zakona o upravnem sporu in vztrajata pri zahtevi, da naj sodišče z začasno odredbo odredi odstranitev vira nevarnosti nastanka večje materialne škode. Skupaj s tožbo pa vlagata tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, v katerem zatrjujeta, da bi jima bilo s plačilom sodnih taks bistveno ogroženo preživljanje. Kot dokaz prilagata odločbi Centra za socialno delo v A..

K točki 1 izreka sklepa: Upravni akti o katerih odloča sodišče v upravnem sporu so določeni v 2. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 - ZUS-1). Upravni akt je upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. odstavek 2. člena ZUS-1). Niso pa upravni akti tiste odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti (3. člen ZUS-1). V upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. odst. 4. čl. ZUS-1).

Za sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v upravnem sporu predpisanem v ZUS-1 (66. člen ZUS-1) morajo biti v primerih kršitve le-teh z dokončnim posamičnim aktom izpolnjeni naslednji pogoji: kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine izvršena z dokončnim posamičnim aktom in odsotnost drugega sodnega varstva.

V obravnavani zadevi tožnici izpodbijata sodne odločbe izdane v zadevi odstranitve vira škodne nevarnosti, v kateri je Okrajno sodišče v A. odločilo v pravdnem postopku o tožbenem zahtevku s sodbo P ... z dne ..., o pritožbi prve tožnice in o vloženi reviziji obeh tožnic pa s sklepoma o zavrženju opr. št. ... z dne ... in z dne .... S tožbo tožnici izpodbijata tudi sodbo ... z dne ..., s katero je Višje sodišče odločilo o pritožbi zoper sodbo P ... in sklep istega sodišča ... izdan dne ... v pritožbenem postopku zoper sklep Okrajnega sodišča v A. P ... z dne ....

Sodišče ugotavlja da so bile navedene izpodbijane odločbe izdane v okviru izvrševanja sodne funkcije in ne v okviru izvrševanja upravnih funkcij sodišč. To pa pomeni, da po že navedenih določbah ZUS-1 (2., 3. in 4. člen) izpodbijane sodne odločbe ne morejo biti predmet sodnega varstva in presoje ustavnosti v upravnem sporu. Ker sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v primeru njihove kršitve z dokončnim aktom izdanim v okviru izvrševanja sodne funkcije, v upravnem sporu ni zagotovljeno, tudi niso izpolnjene procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe po 66. členu ZUS-1. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da izpodbijane odločbe Višjega sodišča in Okrajnega sodišča v A. niso upravni akti, oziroma akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu. Zato je tožbo zavrglo po 4. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1. K točki 2 izreka: Ker iz listin, ki sta jih tožnici predložili sodišču, zlasti iz odločb Centra za socialno delo A. z dne ... in ... izhaja, da bi bila s plačilom takse za tožbo in sodbo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se trenutno preživljata tožnici, sodišče ugotavlja, da so v primeru obeh tožnic izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks.