Jedro

Obvestilo, v katerem delodajalec delavca obvešča o kršitvah pogodbenih obveznosti, zaradi katerih ga vabi na zagovor, ne predstavlja pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi PZ v primeru ponovne kršitve po 1. odstavku 83. člena ZDR. Ker delavcu pred podano odpovedjo PZ iz krivdnega razloga navedeno obvestilo po 1. odstavku 83. člena ni bilo dano, je redna odpoved PZ iz krivdnega razloga nezakonita.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "1. Odločba z dne 23.9.2004 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi razloga nesposobnosti in krivdnega razloga je nezakonita in je brez pravnih posledic.

2. Tožena stranka je dolžna tožniku za čas od 25.10.2004 do

5.1.2005 priznati vse pravice iz delovnega razmerja sklenjenega

17.5.2004, za čas od 25.10.2004, v obsegu, ki ga določa KPGD in ZDR, vključno z neto plačo od katere je dolžna odvesti vse potrebne davke in prispevke pristojnim institucijam.

3. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 168.300,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v 8 dneh, da ne bo izvršbe." Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka v višini 50.424,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in krivdnega razloga (1/1. točka izreka). Posledično navedenemu je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas od 25.10.2004 do

5.1.2005 in od 25.10.2004 dalje, v obsegu, ki ga določa KPGD in ZDR, vključno z neto plačo z odvodom predpisanih davkov in prispevkov (1/2. točka izreka). Odločilo je, da pravdni stranki krijeta svoje stroške postopka (2. točka izreka).

Tožnik je zoper navedeno sodbo vložil pravočaso pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po določilih 338. člena ZPP in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje. Navajal je, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko ni dovolilo zaslišanja prič, ki jih je tožnik predlagal, posledično navedenemu pa je napačno zaključilo, da v danem primeru obstojijo resni in utemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožnik naj bi direktorja tožene stranke verbalno žalil in s tem grobo kršil pogodbene obveznosti in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da obstoji razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavci so na sestanku izražali samo svoje mnenje in pomisleke glede samega delovnega procesa ter izvajanja pravic iz delovnega razmerja. Tako ni pravilno, da se že za vsako najmanjšo napako, ki jo delavec eventuelno naredi poda odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za odločitev v predmetni zadevi bi moralo sodišče upoštevati tudi 45. člen ZDR, ki varuje dostojanstvo delavca. Delodajalec je namreč dolžan zagotoviti takšno delovno okolje, v katerem ne bo zastrašujočih, sovražnih ali ponižujočih delovnih odnosov. Delavec se je pač boril za svoje pravice iz delovnega razmerja. Tožnik je priglasil tudi pritožbene stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje zatrjevanih bistvenih kršitev ni storilo in je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pri tem zmotno uporabilo materialno pravo.

Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in iz krivdnega razloga. Ob navedenem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožniku razlog nesposobnosti, ki bi opravičeval odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni bil dokazan, saj je bil tožnikov izmet kosov pri tiskanju plastenk povsem primerljiv z drugimi delavci, ki so opravljali enako delo (B., T., B.). Tako tožniku ni bilo mogoče očitati nekvalitetnega dela, saj je do določenega izmeta prihajalo pri vseh delavcih. Ob navedenem pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik kršil pogodbene obveznosti s tem, ko se je neprimerno in nesramno obnašal, žalil toženo stranko (delodajalca), tako da ga je imel za lopova in nesposobneža, mu očital nesposobnost in slabo ravnanje z delavci. Prav tako je samovoljno zapuščal delovno mesto zaradi kajenja, brez da bi si našel nadomestilo pri stroju, zaradi česar je prihajalo do zastojev v proizvodnji na tem stroju. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nevedene tožnikove kršitve predstavljajo razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja in ker je bilo razmerje med delavcem in delodajalcem tako porušeno, ni bilo pogojev za uspešno nadaljevanje takšnega razmerja.

V nadaljevanju je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da tožena stranka tožnika pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, kot to določa 1. odst. 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 42/2002). Povsem pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da obvestilo z dne 14.9.2004, ki je hkrati vabilo na zagovor, ne izpolnjuje pogojev po citirani odločbi, ker je tožena stranka za iste kršitve redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku skladno z 2. odst. 83. člena ZDR omogočila zagovor, a se je zagovoru sam odpovedal. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in štelo, da sama opustitev pisnega obvestila po 1. odst. 83. člena ZDR ne predstavlja takšne kršitve, zaradi katere bi bila nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Pritožbeno sodišče se z navedenim pravnim stališčem ne strinja in pojasnjuje, da 1. odst. 83. člena ZDR izrecno določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve.

Navedena dikcija nedvomno pomeni, da gre za predhodno obvestilo, s katerim delodajalec delavca predhodno seznanja, da je njegovo ravnanje štel kot kršitev delovnih obveznosti in da v primeru ponovne kršitve obstaja možnost odpovedi. Takšno pisno opozorilo je torej opredeljeno kot pogoj za (kasnejšo) zakonito podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor bo delavec ponavljal kršitve. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da opustitev pisnega opozorila po 1. odst. 83. člena ZDR predstavlja takšno kršitev, zaradi katere je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (3. točka 1. odst. 88. člena ZDR) in izredna odpoved delodajalca (111. člen ZDR) se razlikujeta prav v tem, da mora pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga delodajalec pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, takšnega pogoja pa zakonodajalec pri izredni odpovedi iz krivdnega razloga ni predpisal. Razlikovanje glede predhodnega opozorila je tudi povsem logično, saj gre pri redni odpovedi iz krivdnega razloga za takšne kršitve, ki so po oceni samega delodajalca lažje kršitve v primerjavi s kršitvami pogodbenih ali drugih obveznosti pri izredni odpovedi iz krivdnega razloga, ko delodajalec lahko takoj izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Odločitev o tem kakšno odpoved (redno ali izredno) bo delodajalec delavcu podal je njegova, sodišče pa pri tem presoja zakonitost podane odpovedi. Ker tožena stranka tožnika ni predhodno pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve skladno z določilom 1. odst. 83. člena ZDR, je njena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita. Takšno pravno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 25/2006.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikovemu tožbenemu zahtevku, s katerim je uveljavljal nezakonitost izdane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in krivdnega razloga ter posledično iz navedenega izhajajoče pravice iz delovnega razmerja ugodilo in mu priznalo tudi stroške postoka pred sodiščem prve stopnje.

Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore tožnika ne odgovarja, saj so po oceni pritožbenega sodišča za rešitev zadeve brezpredmetni.

Odločitev o pravdnih stroških temelji na določilu 154. člena ZPP v povezavi s 155. členom ZPP, tako da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka iz razloga, ker je v pravdi uspel in sicer tiste, ki so bili za pravdo potrebni. Pritožbeno sodišče je tožniku priznalo 300 točk za tožbo, 950 točk za dve glavni obravnavi in za trajanje obravnav ter 2% administrativnih stroškov, kar skupaj znaša 1.275 točk. Sodišče je tožniku priznalo tudi 20% DDV. Ob upoštevanju Odvetniške tarife v višini 110,00 SIT (Ur.l. RS št. 67/03) je tako tožena stranka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v višini 168.300,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila.

Tožnik je uspel v pritožbenem postopku. Zato mu je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške postopka v višini skupaj 382 točk in 20% DDV, kar ob upoštevanju Odvetniške tarife v višini 110,00 SIT znaša skupaj 50.424,00 SIT. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v povezavi s

154. členom ZPP.