Jedro

Če je objekt, v katerem je stanovanje, katerega odkup se zahteva, po zazidalnem načrtu predviden za rušenje, lastnik stanovanja lahko odkloni prodajo stanovanja (1. odst. 129. člen SZ). Pojem predvidenosti za rušenje je opredeljen v 2. odst. 40. čl. SZ.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje št.1 v pritličju hiše ... Ugodilo pa je podrejenemu tožbenemu zahtveku. Toženi stranki je naložilo, da mora s tožečo stranko skleniti prodajno pogodbo za drugo primerno stanovanje. Sodišče druge stopnje je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču smiselno predlaga, da reviziji ugodi in razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje ter vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji se ne strinja s sklepanjem, da je potrebno pojem "predvidenosti za rušenje" iz 129. čl. SZ razlagati v povezavi s 40. čl. SZ. Določilo 40. čl. SZ je uvrščeno v IV. poglavje, ki ureja stanovanjska najemna razmerja za vse tiste, ki sklepajo najemne pogodbe na novo in niso bili imetniki stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ. Določilo 129. čl. pa je uvrščeno v VIII. poglavje, ki ureja ugodnosti dosedanjih imetnikov stanovanjske pravice pri privatizaciji stanovanj in sklepanju najemnih pogodb. Omenjeni določili urejata različni situaciji, zato ju ni moč povezovati. Ker zakon omogoča odklonitev prodaje stanovanja, če je le-to predvideno za rušenje ali že teče celovita prenova, to govori v prid stališču, da za odklonitev ne zadošča zgolj sprejet prostorski plan, temveč mora biti prenova že v teku, ali pa mora obstajati pravnomočna odločba o rušenju določenega objekta. Poleg tega SZ v prehodnih določbah določa, da se do sklenitve najemne pogodbe uporablja ZSR. Torej tudi glede presoje "predvidenosti za rušenje".

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Upoštevaje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, je objekt, v katerem se nahaja sporno stanovanje, po zazidalnem načrtu za del območja urejanja VI 2/4 Mirje (Ur.l. SRS 24/88) predviden za rušenje zaradi izgradnje objekta za potrebe tožene stranke. V takšni situaciji pa se revizijsko sodišče strinja s presojo drugostopenjskega sodišča, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz 1. odst. 129. čl. SZ za odklonitev prodaje stanovanja zaradi predvidenosti objekta za rušenje. Zmotno je stališče revizije, da bi bilo prodajo stanovanja moč odkloniti le tedaj, če o rušenju objekta obstaja pravnomočna odločba pristojnega organa oz. celovita prenova že teče. Res da določili 40. in 129. čl. urejata različni situaciji (prva ureja najemna razmerja in druga odkup stanovanja), toda to določbi 2. odst. 40. čl. ne odvzema pomena interpretacijske določbe glede pojma "predvidenosti za rušenje", kot jo pravilno razlagata sodišči prve in druge stopnje. Tudi razlaga, češ da iz prehodnih določb SZ sledi, da bi bilo konkretni primer potrebno presojati po določbah ZSR, ne prihaja v poštev. Določb o odkupu stanovanja (ter o odklonitvi prodaje določenega stanovanja) v ZSR ni, zato tudi določb SZ, ki urejajo odkup stanovanja, ni moč razlagati v povezavi z ZSR. Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP).