Jedro

S pogostimi stiki bosta deklici ohranili povezanost z obema staršema ter tudi povezanost z okoljem pri tožniku, v katerem sta odraščali in v katerem imata prijatelje na eni strani ter na drugi strani z okoljem pri toženki in njeni materi, kar je v tej fazi postopka, ko še ni meritorno odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok enemu od staršev, najprimernejša odločitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Tožnik (toženec po nasprotni tožbi, v nadaljevanju tožnik) je s tožbo zahteval, da sodišče: - mladoletno U. in mladoletno J. zaupa v varstvo in vzgojo njemu; - da stiki med deklicama in njuno materjo potekajo neomejeno in skladno z dogovorom med pravdnima strankama, upoštevaje koristi mladoletnih otrok ter; - da se toženki (tožnici po nasprotni tožbi, v nadaljevanju toženki) naloži plačilo preživnine za mladoletno U. v višini 380,00 EUR ter za mladoletno J. v višini 250,00 EUR mesečno.

Toženka je z nasprotno tožbo zahtevala, da naj se deklici njej zaupata v varstvo in vzgojo ter da med očetom in mladoletnima otrokoma določijo stiki na sledeči način: - enkrat tedensko, ko oče mladoletno U. in mladoletno J. prevzame v vrtcu oziroma šoli po koncu pouka okoli 15. ure in jo do 18. ure vrne na dom materi; - vsak drugi vikend, od sobote zjutraj, ko oče prevzame deklici na njunem domu in jo do nedelje do 18. ure pripelje na dom matere; - vsak drugi vikend od sobote zjutraj, ko oče prevzame deklici na njunem domu in ju do nedelje do 18. ure pripelje na dom materi; - poletne počitnice hčerki preživita 14 dni pri očetu, s tem, da se stranki zaradi službenih obveznosti in organizacije letnega dopusta o tem natančno dogovorita do konca maja tekočega koledarskega leta, ostale počitnice in praznike po dogovoru med staršema, v primeru bolezni pa se mladoletni hčerki zdravita doma pri materi in stik odpade in se ne nadomešča. Toženka je še predlagala, da sodišče naloži tožniku plačilo preživnine za vsako od hčera v višini 350,00 EUR mesečno. Hkrati je vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, da sodišče začasno zaupa mladoletni deklici njej v varstvo in vzgojo, da določi stike med očetom in hčerama na način, kot je predlagan s tožbenim zahtevkom ter da je tožnik začasno dolžan prispevati k preživljanju mladoletnih deklic za vsako po 250,00 EUR mesečno.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo materinemu predlogu ter začasno, do pravnomočnega zaključka te zadeve, mladoletni hčeri dodelilo njej v varstvo in vzgojo ( I. točka izreka). Glede stikov sodišče predlogu toženke ni sledilo, temveč je po uradni dolžnosti določilo stike mladoletnih deklic z očetom tako, da v ciklu dveh tednov potekajo na sledeči način: - prvi teden od ponedeljka po šoli oziroma vrtcu, kjer oče deklici prevzame, do srede zjutraj, ko oče deklici odpelje v šolo oziroma vrtec, ter od petka po šoli oziroma vrtcu, kjer oče deklici prevzame, do ponedeljka zjutraj, ko oče deklici odpelje v šolo oziroma vrtec; drugi teden pa od srede po šoli oziroma vrtcu, kjer oče deklici prevzame, do petka zjutraj, ko oče deklici odpelje v šolo oziroma vrtec, nato se cikel ponovi. Tako določeni stiki se začnejo izvajati z dnem 25. 3. 2013. Poletne počitnice deklici preživita štiri tedne pri očetu, s tem, da se starša zaradi službenih obveznosti in organizacije letnega dopusta o tem dogovorita natančno do konca meseca maja tekočega koledarskega leta, ostale počitnice in praznike deklici preživljata izmenično enkrat pri enem od staršev, drugič pri drugem od staršev. Zaradi bolezni odpadli stiki se ne nadomeščajo (II. točka izreka). Predlog toženke za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otrok je zavrnilo (III. točka izreka).

Toženka je vložila pritožbo zoper II. in III. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni, podrejeno pa razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje s stroškovno posledico. Izpostavlja, da je toženka tista, ki skrbi za deklici in jima vzpostavlja vsakodnevno in stabilno čustveno okolje. Spravlja ju spat, ju pred spanjem pomiri in poskrbi zanju zjutraj, ko vstaneta, preden gresta v šolo oziroma v vrtec. Meni, da je za tako majhni deklici (5 oziroma 7 let) vsakodnevna konstantnost in stabilno čustveno okolje izjemno pomembno. Prizadevanja očeta, ki se v vzgojo aktivno vključuje šele zadnjih nekaj mesecev, ne more biti temelj za odločitev sodišča, ki očetu daje enakovredno vlogo. Motivi očeta pri poskusih krepitve očetovske vloge so povezani izključno z razhodom strank in ne z iskreno željo, da z deklicama preživi več časa. Sodišče tudi ni presojalo, kako bodo tako široki stiki vplivali na deklici, ki sta primarno navezani na mater. Stiki z očetom bi morali biti organizirano tako, da potekajo tekom dneva, medtem ko bi morali hčerki spati v istem okolju, to je pri materi. Toženka se pritožuje tudi zoper odločitev sodišča, ki se nanaša na preživljanje praznikov in počitnic, zlasti poletnih počitnic, glede katerih je sodišče odločilo, da jih deklici preživljata s tožnikom kar štiri tedne, kar je nerazumno dolgo. Materialno in dejansko zmotna pa je tudi odločitev sodišča, ki se nanaša na preživljanje mladoletnih otrok v času sodnega postopka. Sodišče je predlog za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na preživnino zavrnilo iz razloga, ker je glede stikov odločilo, da hčerki preživita enak čas pri materi kot pri očetu. Pri tem pa je sodišče spregledalo, da preživljanje ne zajema le stroškov ki nastajajo zaradi izvedbe stikov, ampak obstaja veliko drugih stroškov, ki jih mora kriti toženka, kot so npr. stroški vrtca, šole, oblačila, obutev ipd., zaradi katerih je potrebno za čas sodnega postopka začasno določiti višino preživnine.

Tožnik je na pritožbo odgovoril ter predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

V 411. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je določeno, da lahko med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok, kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov. Začasne odredbe se izdajo po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Pri odločitvi o določitvi obsega stikov mladoletnih deklic z očetom, je prvo sodišče pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe pravilno izhajalo iz mnenja CSD z dne 4.3.2013, iz katerega izhaja, da je v največjo korist obeh deklic, da se stiki enakomerno porazdelijo med oba starša. Ker pa bi bil interval enega tedna, ko bi deklici bivali pri enem od staršev, glede na njuno starost, predolg, je prvo sodišče pravilno sledilo predlogu CSD, da se stiki izvajajo na način, da sta otroka dva dni pri toženki, nato dva dni pri tožniku in nato čez vikend do ponedeljka zjutraj spet pri toženki in naslednji teden obratno. S tako pogostimi stiki bosta deklici ohranili povezanost z obema staršema ter tudi povezanost z okoljem pri tožniku, v katerem sta odraščali in v katerem imata prijatelje na eni strani ter na drugi strani z okoljem pri toženki in njeni materi, kar je v tej fazi postopka, ko še ni meritorno odločeno o dodelitvi mladoletnih otrok enemu od staršev, najprimernejša odločitev.

Zmotno je stališče pritožbe, da je sodišče začasno določilo, da deklici preživita poletne počitnice pri očetu kontinuirano v obdobju štirih tednov. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je na strani pravdnih strank, da natančneje določita posamezna obdobja preživljanja počitnic pri očetu. Prvo sodišče pa je pravdnima strankama tudi korektno pojasnilo, da bo sodišče v primeru, če do dogovora med njima ne bo prišlo, na predlog katerekoli od pravdnih strank, samo natančneje določilo čas, ki ga bosta deklici v času poletnih počitnic preživeli z očetom.

Namen izdaje začasne odredbe o preživljanju skupnih otrok je začasna pravna zaščita otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med pravdnim postopkom, ko je položaj otroka tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Sodišče navedeno pravno sredstvo uporabi le, ko dejanske okoliščine kažejo, da brez tega pravnega sredstva nastaja oziroma bi lahko nastala za otroka nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Dejstva, da bi bila otroka zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje ogrožena, toženka v predlogu za izdajo začasne odredbe ni zatrjevala, oz. ni zatrjevala, da njeni dohodki za nujno preživljanje otrok ne zadoščajo. Toženka tudi v pritožbi ne navaja prav ničesar, na podlagi česar bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da je zaradi neplačila preživnine s strani očeta kakorkoli ogroženo zagotavljanje njunih nujnih eksistenčnih potreb. Glede na relativno visok osebni dohodek matere (1.700,00 EUR) ter glede na dejstvo, da bosta deklici po začasni odredbi pri vsakem od staršev preživeli približno polovico časa in ju bo v tem času preživljal tisti od staršev, pri katerem bosta prebivali, tudi po mnenju pritožbenega sodišča njuno preživljanje tekom tega pravdnega postopka ne bo z ničemer ogroženo.

Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi toženka izpodbija sklep sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela, prav tako pa tudi tožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča.