Up-284/96

4.11.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. P. iz S., ki ga zastopajo S. S., T. S.-D. in A. S., odvetniki v N. m. na seji senata dne 4. novembra 1996

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba M. P. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 1051/95 z dne 13.12.1995 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je 14. oktobra 1996 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeno sodbo, s katero je sodišče v kazenski zadevi pritožnika kot zasebnega tožilca izdalo oprostilno sodbo zoper obdolženca, pritožniku pa naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka. Pritožnik zatrjuje, da je sodišče z izpodbijano sodbo kršilo njegovo pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Predlaga, da Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper navedeno sodbo sprejme in do končne odločitve zadrži njeno izvršitev, prav tako pa tudi izvršitev sklepov, s katerimi je sodišče na podlagi pravnomočne sodbe pritožniku naložilo povrnitev stroškov kazenskega postopka in odločilo o izvršbi na osebni dohodek pritožnika zaradi plačila teh stroškov (to je sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Ks 47/96 z dne 26.6.1996 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu št. K 112/94 z dne 16.4.1996 in sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu št. I 1693/96 z dne 27.9.1996). Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče v postopku odločanja o ustavni pritožbi izpodbijano sodbo ter vse navedene sklepe razveljavi.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi izpodbija sodbo, ki je bila izdana 13. decembra 1995. Po določbi prvega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljnjem besedilu: ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Iz podatkov v ustavni pritožbi je razvidno, da je pritožnik izpodbijano sodbo nedvomno prejel že pred 12. februarjem 1996. Tega dne naj bi vrhovna državna tožilka odgovorila, da ne bo vložila zahteve za varstvo zakonitosti. Po že večkrat izraženem stališču Ustavnega sodišča (na primer tudi v sklepu št. Up-62/95 z dne 20.6.1995, OdlUS, IV,163) si pritožnik s pobudo državnemu tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe, saj ne gre za vložitev pravnega sredstva, o katerem bi moralo odločiti pristojno sodišče. Zato je ne glede na to, kdaj je pritožnik prejel obvestilo državne tožilke oziroma obvestilo generalnega državnega tožilca o uspehu pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti njegova ustavna pritožba z dne 14. oktobra 1996 očitno vložena po izteku zakonsko določenega roka. Zato jo je bilo treba kot prepozno zavreči.

3.V skladu z določbo 58. člena ZUstS se lahko začasno zadrži izvrševanje izpodbijanega posamičnega akta le, če je ustavna pritožba sprejeta. Ob zavrženju ustavne pritožbe torej senatu ni bilo treba odločiti o pritožnikovem predlogu, da se zadrži izpodbijana sodba in na njeni podlagi izdani sklepi v zvezi s plačilom stroškov kazenskega postopka.

4.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič