Jedro

Ker listin v tujem jeziku ni bilo možnosti presojati, saj jih do odločitve sodišča prve stopnje upnik ni priložil, se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da prerekane terjatve ne spozna za verjetno.

Posledice, ki jo želi pritožnik doseči s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, to pa je ugotovitev terjatve, z vsemi učinki priznane terjatve, glede na pravila postopka prisilne poravnave, ne more uveljaviti. Upnik, čigar terjatev je prerekana, v postopku prisilne poravnave, če je ta sprejeta in potrjena s pravnomočnim sklepom, za svojo terjatev ne pridobi izvršilnega naslova, pridobi pa v primeru, če jo sodišče spozna za verjetno, pravico do glasovanja o prisilni poravnavi. Ker ima upnik pravico sporno terjatev uveljaviti v pravdi, mu zaradi postopka prisilne poravnave ni odvzeta pravica do sodnega varstva, zato se neutemeljeno sklicuje na kršitev določbe 22. člena Ustave.

Tisti upniki, na katerih terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, nimajo pravice o prisilni poravnavi glasovati, zato takih terjatev tudi ne prijavijo v postopku prisilne poravnave. Posledično pa se take terjatve tudi ne ugotavljajo v postopku prisilne poravnave.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom o preizkusu terjatev je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovore upnikov D d.o.o., A d.o.o. in E d.o.o. zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev (1. točka izreka) ter odločilo o priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah (2. in 3. točka izreka).

2. Zoper sklep so se pritožili v uvodu navedeni trije upniki.

3. Upnik A d.o.o. izpodbija smiselno sklep sodišča prve stopnje v delu, ki vsebuje ugotovitev o prerekanju upnikove terjatve in glede odločitve sodišča prve stopnje, da upnikova terjatve ni verjetno izkazana.

4. Upnik B d.o.o. izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša nanj, ker meni, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti kontradiktorni postopek in ugotoviti upnikovo terjatev v višini 1.047.034,22 EUR. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ter kršitev določbe 22. člena Ustave, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na upnika, razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. Upnik C d.d. vlaga pritožbo zoper sklep v delu, ki se nanaša na priznano upnikovo denarno terjatev iz „vseh“ pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da njegove denarne terjatve ne prizna kot navadne terjatve v prisilni poravnavi, ampak kot terjatev na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe po 165. členu ZFPPIPP, za katero ne nastanejo pravne posledice potrjene prisilne poravnave.

6. Pritožba upnika A d.o.o. ni utemeljena.

7. Pritožnik ni uspel izpodbiti pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila upnikova pravočasno prijavljena terjatev v višini 891.430,34 EUR (prijava terjatve z dne 26. 11. 2010, zaporedna številka 411) v postopku prisilne poravnave prerekana. Zato je sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem ugotavlja višino dokončno prerekane upnikove terjatve, pravilen (2. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). V primeru, če je terjatev prerekana, sodišče v postopku prisilne poravnave odloči tudi, katere terjatve so verjetno izkazane (3. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Upniki, katerih terjatve so prerekane, njihovo verjetnost pa ugotovi sodišče s sklepom o preizkusu terjatev, s tem pridobijo možnost glasovanja o prisilni poravnavi (drugi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 200. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje upnikovi terjatvi ni podelilo verjetnosti, ker je ugotovilo, da ne more presojati listin, priloženih k prijavi, ker so te sestavljene v ruskem jeziku. Po določbi 2. odstavka 226. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, priložen tudi overjen prevod. Tega, da k prijavi terjatve ni priložil overjenega prevoda listin, upnik ne zanika. V takem primeru pa sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upnika pozivati, da prijavo dopolni z overjenim prevodom listin (četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP). Ker pa listin v tujem jeziku ni imelo možnosti presojati, saj jih do odločitve sodišča prve stopnje upnik ni priložil, se je po stališču pritožbenega sodišča pravilno odločilo, da prerekane terjatve ne spozna za verjetno. Ker upnik ni izkazal opravičljivih razlogov za to, da overjenega prevoda listin ni priložil v presojo sodišču prve stopnje, ki je odločalo o verjetnosti terjatve, smiselno določbi 337. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, o verjetnosti terjatve, na podlagi k pritožbi priloženih prevodov, pritožbeno sodišče prav tako ne more odločati. Zato bo upnik moral svojo terjatev uveljaviti v pravdi, poleg tega pa tudi ne bo imel pravice glasovati o prisilni poravnavi. S tem se izkaže, da pritožba ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

8. Pritožba upnika B d.o.o. ni utemeljena.

9. Posledice, ki jo želi pritožnik doseči s pritožbo, ta pa je ugotovitev terjatve, z vsemi učinki priznane prijavljene terjatve, glede na pravila postopka prisilne poravnave, ne more uveljaviti. Razloge, zaradi katerih je terjatev upnika v postopku prisilne poravnave prerekana, upnik v tem postopku nima možnosti izpodbiti. Postopek prisilne poravnave je glede na pravila, ki jih določa, bolj primerljiv z izvršilnim kot pa s pravdnim postopkom. Postopek prisilne poravnave ni namenjen ugotavljanju prerekanih terjatev. Upnik, čigar terjatev je prerekana, v postopku prisilne poravnave, če je ta sprejeta in potrjena s pravnomočnim sklepom, za svojo terjatev ne pridobi izvršilnega naslova (a contrario 214. členu ZFPPIPP), pridobi pa v primeru, če jo sodišče spozna za verjetno, pravico do glasovanja o prisilni poravnavi (drugi odstavek 200. člena ZFPPIPP). Ker ima upnik pravico sporno terjatev uveljaviti v pravdi, mu ni odvzeta pravica do sodnega varstva, kar zmotno uveljavlja s pritožbo. Ker upnik ni uspel izpodbiti pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila v postopku preizkušena terjatev v takšni višini, ki jo je tudi prijavil, je neutemeljena pritožba zoper 1. točko izreka sklepa, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

10. V nadaljevanju pa je pritožbeno sodišče obravnavalo pritožbo upnika v delu, v katerem izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, s katero je le to odločilo, da upnikova prerekana terjatev v višini 113.879,72 EUR ni verjetno izkazana (in posledično upniku za to terjatev ni priznalo pravice do glasovanja). V razlogih sklepa je navedlo, da je pri odločitvi sledilo stališču upravitelja prisilne poravnave, da je terjatev prenehala z verižno kompenzacijo. Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi in (če je terjatev prerekal upravitelj) opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru (2. odstavek 68. člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru je upnik prijavil tudi sporno terjatev, glede katere pa v prijavi ni navedel, da naj bi bil dogovor o verižni kompenzaciji s strani njegovega dolžnika F d.o.o. storniran ter kdaj in da je bil o tem obveščen tudi G, kar pa bi bil lahko pomemben podatek, ker G v verigi ni bil v dolžniško upniškem razmerju s F d.o.o., pač pa s H. d.o.o. in z B d.o.o., kot izhaja iz Kompenzacijske verige št. 461/10 z dne 10. 06. 2010. Zato tudi med postopkom prisilne poravnave dopolnjene trditve, s katerimi je upnik želel ovreči utemeljenost upraviteljeve izjave, sodišču niso zadoščale za oceno, da govori več okoliščin za to, da terjatev upnika s kompenzacijo ni prenehala kot za to, da je terjatev upnika do dolžnika in terjatev dolžnika do H d.o.o. s kompenzacijo prenehala. Glede na navedeno se izkaže, da upnik ni uspel izpodbiti materialno pravne pravilne ocene sodišča prve stopnje, da upnikova terjatev v višini 113.879,72 EUR ni verjetno izkazana. Zato je pritožbeno sodišče tudi v tem delu neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

11. Pritožba upnika C d.d. ni utemeljena.

12. Upnik je prijavil izločitveno pravico na blagu, podredno terjatev v višini 142.697,63 EUR, v postopku ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev pa je z vlogo z dne 14. 04. 2011 uveljavljal isto terjatev na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe s predlogom, da za terjatev upnika ne nastanejo pravne posledice prisilne poravnave. Podredno prijavljene navadne terjatve ni nikoli umaknil. Upravitelj vloge upnika z dne 14. 04. 2011 pravilno ni upošteval, saj se mu o terjatvah, na katere prisilna poravnava ne učinkuje, ni treba izjaviti. Njegova izjava je namreč pomembna zato, da se ugotovi upravičenje upnikov, da glasujejo o prisilni poravnavi. Tisti upniki, na katerih terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, nimajo pravice o prisilni poravnavi glasovati, zato takih terjatev tudi ne prijavijo v postopku prisilne poravnave. Posledično pa se take terjatve tudi ne ugotavljajo v postopku prisilne poravnave (primerjaj prvi odstavek 211. člena ZFPPIPP). V končnem seznamu preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, je upniku „podredno priznana navadna denarna terjatev v višini 142.697,63 EUR“. Sklep sodišča prve stopnje o upnikovi neprerekani navadni terjatvi v višini 142.697,63 EUR upniku glede te terjatve daje pravico do glasovanja o predlagani prisilni poravnavi (drugi odstavek 200. člena ZFPPIPP). Tej posledici upnik s pritožbo ne nasprotuje, ne izkaže pa tudi, da naj bi umaknil prijavljeno navadno denarno terjatev v postopku prisilne poravnave. V kolikor bo prisilna poravnava potrjena, bo upnik za terjatev pridobil izvršilni naslov za poplačilo pod pogoji prisilne poravnave, kar je tudi predlagal podredno, če mu dolžnik ne prizna pravice, da se terjatev poplača v celoti. Postopek prisilne poravnave pa ugotavljanju terjatev, na katere prisilna poravnava ne vpliva, ni namenjen (smiselno prvi odstavek 211. člena ZFPPIPP), zato sodišče, ki odloča o prisilni poravnavi, ni pristojno izdati odločbe, s katero bi naložilo dolžniku, da upniku poravna terjatev, na katero prisilna poravnava ne vpliva. S tem se izkaže, da upnik neutemeljeno predlaga pritožbenemu sodišču, da odločitev sodišča prve stopnje o priznanju navadne terjatve spremeni tako, da se upniku prizna terjatev v višini 142.697,63 EUR kot terjatev na podlagi vzajemno neizpolnjene pogodbe, za katero ne nastanejo pravne posledice prisilne poravnave. Ker upnikova pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).