Jedro

Če je ugotovljeno, da nihče od prekupnih upravičencev ni sprejel ponudbe, sme prodajalec sklenitev pogodbe s sprejemnikom ponudbe (ki ni predkupni upravičenec) tudi odkloniti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-182/2018/2 z dne 14. 11. 2018 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Prizadeta stranka A.A. trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odpravilo odločbo Upravne enote Litija (v nadaljevanju prvostopenjski organ) št. 330-160/2012-120 z dne 25. 7. 2018 (1. točka izreka) in zavrnilo tožnikovo vlogo za odobritev pravnega posla med njim kot kupcem in A.A. kot prodajalko (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2144/2007-3 z dne 25. 3. 2009, ki nadomešča prodajno pogodbo za nepremičnini parc. št. 336/5 in 336/4 obe k.o. ... (2. točka izreka). Zavrnilo je tudi tožnikovo zahtevo in prizadete stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi med drugim ugotavlja, da je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo odločil, da se odobri pravni posel med prizadeto stranko in tožnikom po pogodbi, ki jo nadomešča sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2144/2007 z dne 25. 3. 2009 za navedeni nepremičnini, da stroški postopka niso bili zaznamovani ter da se zavrže vloga za del nepremičnine parc. št. 336/4 k.o. ..., ki je opredeljena kot stavbno zemljišče. 3. Navaja, da je odločba prvostopenjskega organa izdana po sodbi naslovnega sodišča I U 520/2016 z dne 20. 12. 2016, ki je bila izdana po tem, ko je sodišče preverjalo, ali je prvostopenjski organ upošteval njegova navodila, dana v sodbi I U 1685/2014 z dne 19. 5. 2015. Naslovno sodišče je v sodbi z dne 19. 5. 2015 pojasnilo, da je tedanji Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS št. 55/03) v četrtem odstavku 23. člena prodajalcu omogočal prosto izbiro kupca, če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice. Zato je v primeru, ko v postopku sprejme ponudbo le eden, potrebno ugotavljati, ali je ta predkupni upravičenec po 23. členu ZKZ. V primeru, ko vlagatelj vloge za odobritev pravnega posla uveljavlja predkupno pravico, je treba preveriti, ali je v času sprejema ponudbe izpolnjeval pogoje za zatrjevano predkupno pravico, tudi če je edini vlagatelj vloge za odobritev pravnega posla.

4. Iz predmetne zadeve izhaja, da je bila ponudba za prodajo predmetnih nepremičnin objavljena od 16. 4. 2007 do 16. 5. 2007, da sta izjavo o sprejemu ponudbe podala B.B. in tožnik, medtem ko je vlogo za odobritev pravnega posla vložil le tožnik. Pritožbeni organ pojasnjuje, da če tožnik nima statusa kmeta po določbah ZKZ, prodajalka z njim ni dolžna skleniti prodajne pogodbe. Sklicuje se na ugotovitev prvostopenjskega organa, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za status kmeta po ZKZ, zato mu položaj predkupnega upravičenca po ZKZ ni priznan.

5. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je ugotovitev prvostopenjskega organa, da ob sprejemu ponudbe ni izpolnjeval pogojev za priznanje statusa kmeta, napačno. Ker je prvostopenjski organ njegovi vlogi za odobritev pravnega posla kljub takšni (napačni) ugotovitvi ugodil, ni imel pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper njegovo odločbo. Je pa že v odgovoru na pritožbo izpostavil, da je bilo dejansko stanje glede navedenega dejstva napačno ugotovljeno in izvedeni dokazi pa zmotno presojani. S tem, ko je drugostopenjski organ o zadevi odločil drugače, kot prvostopenjski organ, pri tem pa se ni v ničemer opredelil do tožnikovih navedb, danih v odgovoru na pritožbo, je posegel v njegovo pravico do učinkovitega sodnega varstva, saj mu je bila odvzeta pravica do pritožbe, kar posledično povzroči nezakonitost izpodbijane odločbe.

6. Ne strinja se s stališčem drugostopenjskega organa, da iz 23. člena ZKZ izhaja, da je treba tudi takrat, ko je sprejemnik ponudbe le eden, preverjati, ali izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta. Poudarja, da iz sodb civilnega sodišča, izdanih v tej zadevi, izhaja, da je bila ponudba, ki jo je prizadeta stranka podala leta 2007, zanjo zavezujoča. Ob stališču, za kakršnega se je zavzel drugostopenjski organ, je bila razveljavljena pravnomočna sodna odločba. Poudarja, zakaj je napačno stališče, da je prizadeta stranka želela skleniti pogodbo s svojim bratom. Meni, da glede na to, da je prizadeta stranka podala ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, ponudbo pa je sprejel le tožnik, pogojev za priznanje statusa kmeta ne bi bilo treba preverjati, ampak je bila prizadeta stranka dolžna pogodbo skleniti z edinim sprejemnikom ponudbe.

7. Sodišču predlaga, naj ugotovi, da je odločba drugostopenjskega organa nezakonita in jo spremeni tako, da zavrne pritožbo prizadete stranke in potrdi odločbo prvostopenjskega organa oz. podrejeno, naj ugotovi, da je odločba drugostopenjskega organa nezakonita in jo skupaj z odločbo prvostopenjskega organa odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po zapadlosti, do plačila.

8. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila. Prizadeta stranka A.A. v odgovoru na tožbo navaja, da ni resnična tožnikova trditev, da njen brat ni uveljavljal pravice do nakupa in da prizadeta stranka ni jasno izrazila volje, da želi kmetijo prodati svojemu bratu. Navaja, da iz sodbe civilnega sodišča izhaja, da sodba nadomesti pogodbo o prodaji, v kolikor bo v upravnem postopku ugotovljeno, da je tožnik res kmet in da ima predkupno pravico. V predmetnem postopku pa je bilo ugotovljeno, da ni kmet. Pojasnjuje, zakaj meni, da ni pravilno tožnikovo stališče, s katerim prereka ugotovitev prvostopenjskega organa, da ni kmet. Meni, da bi bilo stališče, da bi se tožniku priznala pravica do nakupa kljub temu, da ni kmet, v nasprotju z ustavnim načelom pravne države in zaupanja v pravo. Dodaja še, da je njen brat že tekom pravdnega postopka umrl, kar je edini razlog, da njim ne more več skleniti še ene pogodbe.

9. Tožba je utemeljena.

10. Sodišče uvodoma navaja, da je drugostopenjski organ s svojo odločbo odpravil odločbo prvostopenjskega organa in o zadevi odločil sam, drugače kot v odpravljeni odločbi prvostopenjski organ, in sicer da se tožnikova vloga za odobritev pravnega posla zavrne. O tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi je bilo zato odločeno z odločbo drugostopenjskega organa, zato je tožnik pravilno vložil tožbo zoper odločbo drugostopenjskega organa.

11. Pravilno je stališče drugostopenjskega organa, na katerem njegova odločba temelji, da če je ugotovljeno, da nihče od predkupnih upravičencev ni sprejel ponudbe, sme prodajalec sklenitev pogodbe s sprejemnikom ponudbe (ki ni predkupni upravičenec) tudi odkloniti.

12. Takšno stališče izhaja iz novejše sodne prakse (na primer iz sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 308/2010 in drugih). Ob takšni dejanski situaciji (ko ponudbe ne sprejme nihče od predkupnih upravičencev) ponudba iz 20. člena ZKZ namreč nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), torej da je z njenim sprejemom pogodba sklenjena, ampak značaj vabila k dajanju ponudb iz tretjega odstavka 22. člena OZ.

13. Navedeno v obravnavanem primeru pomeni, da če je pravilna ugotovitev organa, da tožnik ni predkupni upravičenec iz 23. člena ZKZ, s tem, ko je ponudbo pravočasno sprejel, pogodba z njim ni bila sklenjena.

14. Drugačno stališče tudi ne izhaja iz sodb civilnega sodišča, ki jih je v spis predložil tožnik. Iz sodb civilnega sodišča izhaja, da je bil pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe za parc. 336/4 in 336/5, obe k.o. .... Višje in Vrhovno sodišče v obrazložitvi sodb sicer povzemata stališče izoblikovane sodne prakse, da je s sprejemom ponudbe predkupnega upravičenca pogodba sklenjena, vendar je za veljavnost take pogodbe potrebna odobritev upravnega organa.

15. V obravnavnem primeru ni sporno, da prodajalka A.A. odklanja sklenitev prodajne pogodbe za navedeni nepremičnini s tožnikom.

16. Sporna ostaja torej še pravilnost ugotovitve toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa kmeta, torej da ni predkupni upravičenec iz prvega odstavka 23. člena ZKZ.

17. Glede navedene ugotovitve drugostopenjskega organa sodišče pritrjuje tožniku, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), tožniku pa je s tem onemogočeno učinkovito sodno varstvo.

18. Drugostopenjski organ se glede navedenega dejstva, na katerem njegova odločitev temelji, sklicuje zgolj na ugotovitev organa prve stopnje, ki izhaja iz odločbe, ki jo odpravil, svojih razlogov zanjo pa ne navede.

19. Ker pa je bilo s prvostopenjsko odločbo tožnikovi vlogi za odobritev pravnega posla ugodeno, tožnik pravilno opozarja, da ni imel pravnega interesa, da bi zoper ugotovitev prvostopenjskega organa, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa kmeta, na katero se sklicuje drugostopenjski organ, kljub temu, da se z njo ni strinjal, vložil pravno sredstvo.

20. Kot navaja, je sicer v odgovoru na pritožbo navedel tudi razloge, zakaj se z navedeno ugotovitvijo prvostopenjskega organa ne strinja, do česar se pa drugostopenjski organ ni v ničemer opredelil, kar pravilno ugovarja tožnik v tožbi.

21. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo drugostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku se mora toženka, ob znanem stališču sodišča glede uporabe materialnega prava, da če je v postopku ugotovljeno, da nihče od predkupnih upravičencev ni sprejel ponudbe, sme prodajalec sklenitev pogodbe s sprejemnikom ponudbe (ki ni predkupni upravičenec) tudi odkloniti, določno opredeliti do vprašanja, ki je za rešitev bistveno, in sicer, ali je tožnik v času sprejema ponudbe izpolnjeval pogoje, da se mu prizna status kmeta. Če bo se bo postavila na stališče, da je pravilna ugotovitev prvostopenjskega organa, da tožnik v času sprejema ponudbe teh pogojev ni izpolnjeval, pa z njim pred izdajo odločbe seznaniti tožnika, in mu omogočiti, da se do njega opredeli, v odločbi pa se mora opredeliti do vseh navedb tožnika, ki bi lahko vplivale na odločitev. Kot pravilno navaja tožnik, glede na odločitev prvostopenjskega organa ni imel pravnega interesa, da bi nasprotoval navedeni ugotovitvi, saj odločitev prvostopenjskega organa na njej ni temeljila. Sodišče je v skladu z določbami 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, ker je bila sporna predvsem pravilna uporaba materialnega prava, od katere je odvisen obseg relevantnega dejanskega stanja, poleg tega tožnik v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem v tožbi ni predlagal nobenih dokazov, ki bi jih sodišče izvedlo na glavni obravnavi.

22. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Ker je tožnik s tožbo uspel, prizadeta stranka ni upravičena do povračila stroškov tega postopka. Tožniku bo plačana sodna taksa v višini 148,00 EUR vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).