Jedro

Pri pomorski pogodbi o popravilu ladje je zakonsko določena objektivna odgovornost podjemnika za opravljena popravila iz naslova jamčevanja za napake. Svoje odgovornosti se ta lahko razbremeni le, če dokaže, da so pomanjkljivosti nastale zato, ker je ravnal po naročnikovi zahtevi, vendar ga je hkrati opozoril na možnosti nastanka škodljivih posledic, ki bi jih ob dolžni skrbnosti lahko predvidel. Podjemnik je izkazal, da je nadzornika (inšpektorja) opozoril na možnost nastanka škodljivih posledic, ker pa Pomorski zakonik (PZ) nadzorniku ne daje pooblastil za zastopanje ladjarja, bi moralo prvostopenjsko sodišče še ugotoviti, ali je imel nadzornik posebno pooblastilo za zastopanje ladjarja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijana sodb r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 17.400 USD v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.2.1997 do plačila. Tožečo stranko je sodišče obvezalo, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 394.654,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.5.2002 do plačila. Zoper to sodbo se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu. V pritožbi navaja, da tožena stranka ni veljavno izkazala, da bi tožečo stranko opozorila, da bo prišlo do ponovnega loma. Opozorilo bi moralo biti pisno, sicer ekskulpacija toženca ne vzdrži. Četudi bi bilo takšno opozorilo dano, pa bi bilo relevantno le, če bi bilo dano pooblaščenim predstavnikom tožeče stranke s strani pooblaščenih predstavnikov tožene stranke. Inšpektor tožeče stranke je strokovna oseba, ki ima tehnično znanje, vendar pa ni pooblaščeni predstavnik tožeče stranke. On le spremlja oziroma nadzoruje katera dela so opravljena, vendar ni kvalificiran oceniti kvaliteto del, niti nima pooblastil za zastopanje. Prav tako bi zahteve oziroma opozorila, ki vplivajo na pravice in obveznosti strank morale biti posredovane s strani pooblaščenih predstavnikov toženca, za tehnično področje bi to moral biti priča B.F.. Poleg tega pa nobena zaslišana priča ni bila zmožna povedati ime in druge podatke o inšpektorju tožeče stranke. Pritožba je utemeljena. Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da je bila med tožečo in toženo stranko sklenjena podjemniška pogodba za popravilo elise ladijskega vijaka. Gre za pomorsko pogodbo o popravilu ladje, zato se za to pravno razmerja uporabljajo določbe Pomorskega zakonika (PZ). Tožena stranka je nastopala kot podjemnik in je na podlagi določb 429. čl. PZ podana njena objektivna odgovornost za opravljena popravila iz naslova jamčevanja za napake. Svoje odgovornosti pa se lahko razbremeni le, če dokaže, da so pomanjkljivosti nastale zato, ker je pri izvajanju del ravnala po naročnikovi zahtevi, vendar ga je hkrati opozorila na možnosti nastanka škodljivih posledic, ki bi jih ob dolžni skrbnosti lahko predvidel. Za tožečo stranko še vedno ostaja sporna razbremenitev odgovornosti tožene stranke, kar v pritožbi izrecno izpostavlja in tudi po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo, da se je tožena stranka svoje odgovornosti razbremenila. Res je sicer, da so vse štiri priče zaposlene pri toženi stranki B.F., M.K., P.B. in I.K., smiselno enako povedale, da so nadzornika (inšpektorja) opozorile pri montiranju popravljene elise na možnost nastanka škodljivih posledic, vendar pa so morali slediti njegovi izrecni zahtevi, da se elisa montira. Pri tem je sodišče prve stopnje zaključilo, da je inšpektor predstavnik ladjarja in je zato tožena stranka sledila naročnikovi izrecni zahtevi po montiranju stare elise. Tako kot pravilno opozarja v pritožbi tožeča stranka nadzornik le nadzira popravilo ladje. Po določbi 427. čl. PZ je strokovna oseba, ki ima tehnično znanje in ki spremlja oziroma nadzoruje katera dela so bila opravljena. Zakon mu ne daje pooblastil za zastopanje ladjarja, kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Zaradi napačnega pravnega stališča pa sodišče prve stopnje ni posebej ugotavljalo ali je imel nadzornik posebno pooblastilo za zastopanje ladjarja, zato je ostalo v tej smeri dejansko stanje nerazčiščeno. Pritožbeno sodišče je zato moralo pritožbi tožeče stranke ugoditi ter izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva razloge tega sklepa ter ugotovi ali je bil inšpektor pooblaščen za zastopanje ladjarja, da poda zahtevo o montiranju popravljene elise. Šele na podlagi teh ugotovitev bo sodišče lahko odločilo o tem ali se je tožena stranka ekskulpirala ali ne; in če ne, bo moralo odločiti o višini škode. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst. 165. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).