Jedro

Po določbi 9. točke 394. člena ZPP je obnova dopustna, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Že iz trditvene podlage predloga za obnovo postopka izhaja, da razveljavitvena upravna odločba ni pravnomočna. Pravnomočnost pa je vsebinski pogoj iz 9. točke 394. člena ZPP za obnovo postopka.

Skladno s časovnimi mejami pravnomočnosti vmesne sodbe je potrebno nova dejstva in nove dokaze iz 10. točke 394. člena ZPP razumeti tako, da je z obnovo postopka dopustno uveljavljati le tiste ugovorne razloge, ki so obstajali pred pravnomočnostjo vmesne sodbe. Ugovori, ki temeljijo na dejstvih, za katere je stranka izvedela kasneje, vendar so obstajali že pred pravnomočnostjo vmesne sodbe, se lahko uveljavljajo le v postopku z obnovo, ugovori, ki so nastali po pravnomočnosti vmesne sodbe, pa se lahko postavijo še do končne odločitve sodišča prve stopnje v tej zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka.

2. Tožena stranka se je zoper sklep pritožila. V pritožbi navaja, da je z odločitvijo upravne enote, da se gradbeno dovoljenje za gradnjo spornih stavb razveljavi, dokazovano, da tožeča stranka sploh nikoli ne bi smela graditi spornih objektov, ker ni imela zagotovljenega dostopa do njih. Zato toženi stranki ni mogoče očitati protipravnosti, ker ni bila dolžna nekomu, ki ravna nezakonito, zagotavljati pogojev, da lahko realizira ali ohranja nezakonito stanje. Gradbeno dovoljenje sploh ne bi smelo biti izdano, ker nepremičnina v času izdaje dovoljenja ni imela zagotovljene poti, kar sedaj ugotavlja matični organ (upravni organ) z ugotovitveno odločbo. Odločba, s katero se razveljavi ali odpravi odločba, je namreč ugotovitvena odločba, ki nima oblikovalnega učinka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. V odgovoru na pritožbo pritrdi sodišču prve stopnje, da ni bilo vezano na odločitev matičnega organa, saj je predhodno vprašanje rešilo samo. Nadalje še, da sodišče svoje odločitve ni oprlo le na gradbeno dovoljenje, ki je bilo sedaj razveljavljeno, temveč tudi na druge dokaze. Navaja še, da je bilo sedaj z upravno odločbo gradbeno dovoljenje le razveljavljeno, razveljavitev pa velja za naprej, pa še to le od pravnomočnosti odločbe dalje. Tožeča stranka še vedno razpolaga s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, čemur tožena stranka niti ne ugovarja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

6. Tožena stranka je obnovo postopka predlagala na podlagi odločbe Upravne enote ..., Izpostava ... št. 000 z dne 1. 6. 2015, s katero je upravni organ odločil, da se izdano gradbeno dovoljenje tožeči stranki za gradnjo stanovanjskih dvojčkov A. razveljavi in se odločba za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne. Zatrjevala je, da sta s tem podana dva obnovitvena razloga - odločitev matičnega organa o predhodnem vprašanju v smislu 9. točke prvega odstavka 394. člena ZPP (saj je za odškodninski zahtevek bistveno, ali je gradnja zakonita ali ne); oziroma novo dejstvo in nov dokaz v smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP. Tako je sodišče prve stopnje zatrjevani obnovitveni razlog tudi obravnavalo in ga zavrnilo z naslednjimi razlogi: - obnovitveni razlog iz 9. točke prvega odstavka 394. člena ZPP je zavrnilo iz razloga, ker je samo rešilo predhodno vprašanje z vmesno sodbo, ki je postala pravnomočna, zato ga odločitev matičnega organa ne veže več. Poleg tega je odločitev oprlo tudi na druge listinske dokaze in izvedenska mnenja. Poudarilo je, da je protipravnost v vmesni sodbi ugotovljena v zvezi s kršitvijo tožene stranke, ker je imela tožeča stranka pravno utemeljeno pričakovanje, da bo tožena stranka storila vse, da bo že kategorizirano javno pot pridobila v svojo last. V zvezi s tem je poudarilo tudi, da odločba o razveljavitvi učinkuje le vnaprej; - kolikor je isti dokaz presojalo še skozi obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, je ugotovilo, da gre za dejstvo in dokaz, ki je zatrjevan oziroma je nastal po pravnomočnosti vmesne sodbe.

7. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bilo potrebno predlagano obnovo zavrniti, saj na podlagi zatrjevane odločbe, s katero je bila predhodno izdana odločba o gradbenem dovoljenju razveljavljena, tožena stranka ne more doseči obnove postopka. Višje sodišče se posebej ne bo opredeljevalo do obstoja obnovitvenega razloga iz 9. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, saj že iz predloga za obnovo postopka izhaja, da vsebinski pogoj za obstoj tega obnovitvenega razloga ni podan. Po določbi 9. točke 394. člena ZPP je obnova dopustna, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Že iz trditvene podlage predloga za obnovo postopka izhaja (na to je izrecno opozorila tožeča stranka tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje, kar ni bilo prerekano; prim. drugi odstavek 214. člena ZPP), da razveljavitvena upravna odločba ni pravnomočna. Ker je pravnomočnost vsebinski pogoj iz 9. točke 394. člena za obnovo postopka, se že iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje izkaže za pravilno.

8. Kolikor je pritožnik omenjeno odločbo upravnega organa predlagal kot obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP (nova dejstva in dokazi), je v tem delu obrazložitev sodišča prve stopnje pravilna. Skladno s časovnimi mejami pravnomočnosti vmesne sodbe je potrebno nova dejstva in nove dokaze iz 10. točke 394. člena ZPP razumeti tako, da je z obnovo postopka dopustno uveljavljati le tiste ugovorne razloge, ki so obstajali pred pravnomočnostjo vmesne sodbe. Ugovori, ki temeljijo na dejstvih, za katere je stranka izvedela kasneje, vendar so obstajali že pred pravnomočnostjo vmesne sodbe, se lahko uveljavljajo le v postopku z obnovo, ugovori, ki so nastali po pravnomočnosti vmesne sodbe, pa se lahko postavijo še do končne odločitve sodišča prve stopnje v tej zadevi.(1)

9. Pritožnik v pritožbi zatrjuje, da ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke, saj sporno gradbeno dovoljenje nikoli ne bi smelo biti izdano. V nadaljevanju tudi razlaga učinke odločbe upravne enote. Nadalje ponavlja razloge, zakaj mu ni mogoče očitati protipravnosti v zvezi s statusom dovozne poti, ko je nastopal kot normodajni organ, in navaja dejstva, ki se nanašajo na to, da prva odločba (sedaj nepravnomočno razveljavljena) sploh ne bi smela biti izdana. Višje sodišče na te pritožbene navedbe odgovarja, da gre za ugovore materialnega prava zoper temelj zahtevka, o katerem je pravnomočno odločeno in ne more biti predmet odločanja v postopku obnove postopka, glede na razloge iz 394. člena ZPP. To je lahko le predmet revizije, ki je bila že vložena.

10. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Prim. Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Slovenije z dne 18. 12. 2001 in A. Galič et al. ... Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, GV Založba in Uradni list, stran 66.