Jedro

V zvezi z razlago besedila 1. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 „zadnji dan leta pred letom“ je v Uvodnih pojasnilih k ZPre-1 navedeno, da je pomembno, da zakon natančno določa časovni trenutek, ki je relevanten za presojo izpolnjevanja meril, tj. zadnji dan leta pred letom, ki je pomembno za presojo uporabe zakona. Pomembno je torej stanje na zadnji dan leta pred letom, ko bi oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, morale v skladu z zakonom dati prevzemno ponudbo. Zato ni pomembno izpolnjevanje meril niti ob ustanovitvi niti ni pomembno, če se število delničarjev ali višina osnovnega kapitala kasneje spremeni, bodisi poveča ali zmanjša. Namen zakona je bil z določitvijo časovnega trenutka, ki je relevanten za presojo izpolnjevanja meril, v zagotovitvi načela pravne varnosti, kar sodišče v celoti sprejema in ureditev v skladu s tem načelom sprejema kot ustrezno. Tudi v situacijah, ko obstoječa družba že v začetku leta doseže število delničarjev 250, se bo zanjo upošteval kot trenutek izpolnjevanja meril zadnji dan v letu (pa ne gre za novoustanovljeno družbo, ki bi imela že ob nastanku najmanj 250 delničarjev, kot situacijo kot netipično opisuje toženka) ter tudi v takem primeru lahko že v istem letu pride do situacije doseganja oziroma preseganja prevzemnega praga – v smislu tretjega odstavka 4. člena ZPre-1. Ker prevzemniki deleža 93,57 % niso pridobili z uspešno prevzemno ponudbo, se za neuporabo določbe tretjega odstavka 12. člena ZPre-1 ne morejo sklicevati na položaj preseganja končnega prevzemnega praga. Ob situaciji, kot v obravnavanem primeru, ko prevzemniki že pred časovnim trenutkom, ki za ciljno družbo pomeni pričetek uporabe ZPre-1, dosežejo oz. presežejo končni prevzemni prag, za prevzemnike še vedno obstaja obveznost dati prevzemno ponudbo, sicer namen ZPre-1, ki institut prevzemne obvezne ponudbe določa zaradi zaščite manjšinskih delničarjev, ne bi bil uresničen. Tudi manjšinskim delničarjem v obravnavnem primeru, ko jih je glavnina v dobrih 6 % deleža, je treba dati možnost, da s prodajo svojih delnic zapustijo družbo. V nasprotnem primeru bi bil institut obvezne ponudbe, ki je v zaščiti manjšinskih delničarjev, izigran.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev št. 0600-15/2014-113 z dne 31. 12. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija ali toženka) je v I. točki izreka izpodbijane odločbe ugotovila, da osebe: 1. A. d.d., ..., 2. B., d.d., ..., 3. C., d.d., ..., 4. Č., d.o.o., ..., 5. D., d.o.o., … in 6. E., d.o.o., … dosegajo in presegajo prevzemni prag v ciljni družbi F., d.d., ..., saj je družba: 1. A., d.d., ..., imetnica 197.126 delnic z oznako GGGG oziroma 27,84-odstotnega deleža glasovalnih pravic, 2. B, d.d., ..., imetnica 137.997 delnic z oznako GGGG oziroma 19,49-odstotnega deleža glasovalnih pravic, 3. C., d.d., ..., imetnica 114.911 delnic z oznako GGGG oziroma 16,23-odstotnega deleža glasovalnih pravic, 4. Č., d.o.o., ..., imetnik 147.286 delnic z oznako GGGG oziroma 20,80-odstotnega deleža glasovalnih pravic, 5. D., d.o.o., ..., imetnica 30.158 delnic z oznako GGGG oziroma 4,26-odstotnega deleža glasovalnih pravic in 6. E., d.o.o., ..., imetnica 35.000 delnic z oznako GGGG oziroma 4,94-odstotnega deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi, skupaj pa torej 662.478 delnic z oznako GGGG oziroma 93,57-odstotnega deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi. V II. točki izreka izpodbijane odločbe je Agencija odločila, da se z dnem dokončnosti te odločbe prepove uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi F., d.d., ..., in sicer se družbi: 1. A., d.d., ..., prepove uresničevati glasovalne pravice iz 197.126 delnic z oznako GGGG oziroma 27,84-odstotnega deleža glasovalnih pravic izdajatelja F., d.d., ..., z glasovalno pravico; 2. B., d.d., ..., prepove uresničevati glasovalne pravice iz 137.997 delnic z oznako GGGG oziroma 19,49-odstotnega deleža glasovalnih pravic izdajatelja F., d.d., ..., z glasovalno pravico; 3. C., d.d., ..., prepove uresničevati glasovalne pravice iz 114.911 delnic z oznako GGGG oziroma 16,23-odstotnega deleža glasovalnih pravic izdajatelja F., d.d., ..., z glasovalno pravico; 4. Č., d.o.o., ..., prepove uresničevati glasovalne pravice iz 147.286 delnic z oznako GGGG oziroma 20,80-odstotnega deleža glasovalnih pravic izdajatelja F., d.d., ..., z glasovalno pravico; 5. D., d.o.o., prepove uresničevati glasovalne pravice iz 30.158 delnic z oznako GGGG oziroma 4,26-odstotnega deleža glasovalnih pravic izdajatelja F., d.d., z glasovalno pravico; 6. E., d.o.o., prepove uresničevati glasovalne pravice iz 35.000 delnic z oznako GGGG oziroma 4,94-odstotnega deleža glasovalnih pravic izdajatelja F., d.d., z glasovalno pravico, dokler družbe A., d.d., B.,d.d., in C., d.d., skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa dve izmed njih v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe F., d.d., v skladu z Zakonom o prevzemih (t.j. za vse delnice, katerih imetniki niso osebe iz 1. do 6. točke) ali dokler družbe A. d.d., B., d.d., C., d.d., Č., d.o.o., D., d.o.o. in E. d.o.o. ne odtujijo delnic GGGG, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale - skupaj, ena ali pa več izmed njih oziroma dokler ne odtujijo delnic GGGG v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo, t.j. 178.785 delnic GGGG oziroma 25,25-odstotnega deleža glasovalnih pravic. V III. točki izreka izpodbijane odločbe je Agencija odločila, da se ciljni družbi F., d.d., z dnem dokončnosti te odločbe prepove uresničitev glasovalnih pravic družbam: 1. A., d.d., iz 197.126 delnic z oznako GGGG oziroma 27,84-odstotnega deleža glasovalnih pravic izdajatelja F., d.d., z glasovalno pravico; 2. B., d.d., iz 137.997 delnic z oznako GGGG oziroma 19,49-odstotnega deleža glasovalnih pravic izdajatelja F., d.d., z glasovalno pravico; 4. C., d.d., iz 114.911 delnic z oznako GGGG oziroma 16,23-odstotnega deleža glasovalnih pravic izdajatelja F., d.d., z glasovalno pravico; 4. Č., d.o.o., iz 147.286 delnic z oznako GGGG oziroma 20,80-odstotnega deleža glasovalnih pravic izdajatelja F., d.d., z glasovalno pravico; 5. D., d.o.o., iz 30.158 delnic z oznako GGGG oziroma 4,26-odstotnega deleža glasovalnih pravic izdajatelja F., d.d., z glasovalno pravico in 6. E., d.o.o., iz 35.000 delnic z oznako GGGG oziroma 4,94-odstotnega deleža glasovalnih pravic izdajatelja F., d.d., z glasovalno pravico, dokler družbe A., d.d., B., d.d., in C., d.d., skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa dve izmed njih v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe F., d.d., v skladu z Zakonom o prevzemih (t.j. za vse delnice, katerih imetniki niso osebe iz 1. do 6. točke) ali dokler družbe A., d.d., B., d.d., C., d.d., Č., d.o.o., D., d.o.o. in E., d.o.o., ne odtujijo delnic GGGG, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale - skupaj, ena ali pa več izmed njih oziroma dokler ne odtujijo delnic GGGG v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo, t.j. 178.785 delnic GGGG oziroma 25,25-odstotnega deleža glasovalnih pravic. V VI. točki izreka izpodbijane odločbe je Agencija odločila, da družbe: 1. A., d.d., 2. B., d.d., 3. C., d.d., 4. Č., d.o.o., 5. D., d.o.o., in 6. E., d.o.o., v roku 8 dni od pravnomočnosti te odločbe solidarno dolžne plačati takso za njeno izdajo v višini 4.000,00 EUR, na transakcijski račun Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana, IBAN: SI56 0110 0637 0164 245, SWIFT: BSLJSI2X, sklic OO 710 in sklenila, da se predlog družbe A., d.d., z dne 24.12.2014, za podaljšanje roka za podajo izjave o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, zavrne.

2. Tožeča stranka v tožbi ugovarja pravilni uporabi prava v zvezi z določbo 1. alineje drugega odstavka 4. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) v povezavi z 12. členom ZPre-1. Navaja bistvene kršitve določb postopka v zvezi s sestavo senata, ki je odločal o zadevi ter nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z ugotovitvijo o usklajenem delovanju družb A., B. in C. ter imetništvu delnic za račun A. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

4. Po tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 agencija po uradni dolžnosti ali na zahtevek oseb, ki lahko po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, vložijo tožbo iz prvega odstavka tega člena, z odločbo: 1. ugotovi, da je prevzemniku zaradi sankcije mirovanja glasovalnih pravic, določene v prejšnjem členu, prepovedano njihovo uresničevanje in prepove ciljni družbi uresničitev teh pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih sankcija preneha, oziroma 2. ugotovi, da je prenehalo mirovanje glasovalnih pravic iz prejšnjega člena. Proti odločbi agencije ali če agencija o zahtevi iz prejšnjega odstavka ne odloči v 60 dneh, lahko osebe iz prejšnjega odstavka v osmih dneh vložijo zahtevo za sodno varstvo na Upravno sodišče Republike Slovenije. V Zakonu o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI) je v poglavju 14.2 Postopek sodnega varstva (proti odločbam agencije) med drugim določeno, da tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (511. člen). Sodišče zato takih pri presoji utemeljenosti tožbe ne upošteva. Po 512. členu ZTFI pa sodišče preizkusi odločbo agencije v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1. Po tej določbi je bistvena kršitev določb postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta.

5. Tožba je utemeljena.

6. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je pravno stališče v zadevah, ki so med seboj povezane z enakim dejanskim in pravnim stanjem že zavzelo Upravno sodišče RS v sodbah I U 94/2015-8, I U 97/2015-14, I U 144/2015-9 in I U 146/2015-12. Napačna uporaba materialnega prava

7. V postopku ugotavljanja doseganja prevzemnega praga je toženka ugotovila, da se za ciljno družbo – F. prevzemna zakonodaja uporablja od njene ustanovitve 3. 10. 2013. Med strankama postopka je sporno, ali je pri določitvi časovnega trenutka, ki je relevanten za presojo izpolnjevanja meril, ki jih mora izpolnjevati ciljna družba za uporabo ZPre-1, toženka pravilno uporabila določbo 1. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1. Po tej določbi se zakon za ciljno družbo uporablja, če je imela ciljna družba na zadnji dan leta pred letom, ki je pomembno za presojo uporabe tega zakona, najmanj 250 delničarjev.

8. V zvezi s citirano določbo toženka presojo pričetka uporabe ZPre-1 za ciljno družbo veže na stanje števila delničarjev v pravni prednici F. d.d. na dan 31. 12. 2012 in stanje števila delničarjev ob ustanovitvi tožnice dne 3. 10. 2013. Navedeno za toženko pomeni izpolnjevanje pogojev, določenih v 1. alineji drugega odstavka 4. člena ZPre-1, torej, da se prevzemna zakonodaja za ciljno družbo uporablja od njene ustanovitve. V zvezi z razlago besedila 1. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 „zadnji dan leta pred letom“ je v Uvodnih pojasnilih k ZPre-1 navedeno, da je pomembno, da zakon natančno določa časovni trenutek, ki je relevanten za presojo izpolnjevanja meril, tj. zadnji dan leta pred letom, ki je pomembno za presojo uporabe zakona (podanje ponudbe za prevzem). Pomembno je torej stanje na zadnji dan leta pred letom, ko bi oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, morale v skladu z zakonom dati prevzemno ponudbo. Že zaradi uresničitve načela predvidljivosti pravnega režima, ki je vidik načela pravne varnosti, mora morebitni prevzemnik že pred pridobitvijo delnic v določeni ciljni družbi vedeti, ali bo zanj veljala zakonska obveznost. Zato ni pomembno izpolnjevanje meril niti ob ustanovitvi niti ni pomembno, če se število delničarjev ali višina osnovnega kapitala kasneje spremeni, bodisi poveča ali zmanjša (glej stran 33 Uvodnih pojasnil). Tudi iz obrazložitve k 4. členu Predloga ZPre-1 izhaja, da je bil časovni trenutek, na podlagi katerega se presoja izpolnjevanje meril zaradi uporabe prevzemne zakonodaje, določen zaradi uresničitve načela predvidljivosti pravnega režima. Gramatikalna razlaga določbe pomeni upoštevanje časovnega trenutka, kot je v določbi opredeljen, saj je določen v skladu z načelom pravne varnosti, torej je gramatikalna razlaga sporne določbe tudi v skladu z namensko razlago zakona. Pomembno je stanje delničarjev ciljne družbe na zadnji dan leta pred letom, ki je pomembno za presojo, kot glasi sporna določba.

9. Kolikor je leto 2013 pomembno za presojo uporabe zakona (kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je do povečanja deležev glasovalnih pravic družb A., B. in C., ki pomeni obveznost dati prevzemno ponudbo glede na tretji odstavek 4. člena ZPre-1, prišlo v letu 2013), je torej ob upoštevanju določbe 2. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1, relevanten za presojo števila delničarjev ciljne družbe zadnji dan leta pred letom 2013, torej 31. 12. 2012, kot izhaja iz izpodbijane odločbe v 15. točki obrazložitve.

10. Ni sporno med strankami, da ciljna družba na ta dan še ni obstajala. Ustanovitev ciljne družbe je vpisana v sodni register 3. 10. 2013, ustanovljena pa je bila v postopku delitve prenosne družbe F. d.d. V zvezi z navedenimi dejstvi, povezanimi z načinom ustanovitve ciljne družbe, je sodišče presodilo argument toženke, da je na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva v obravnavani zadevi kot relevanten dan za presojo števila delničarjev šteti dan 31. 12. 2012. Na ta dan je imela pravna prednica ciljne družbe F. d.d. 356 delničarjev, kar izpolnjuje pogoj števila iz 1. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1. Vendar pa je po mnenju sodišča toženka načelo univerzalnega pravnega nasledstva razlagala preširoko. Na podlagi četrtega odstavka 623. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) se oddelitev opravi s prenosov posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha, na nove družbe, ki se ustanovijo zaradi oddelitve (oddelitev z ustanovitvijo novih družb – kar je primer v obravnavani zadevi). Šesti odstavek 623. člena ZGD-1 pa določa, da z oddelitvijo preide na novo družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem, katerih subjekt je bila prenosna družba. Po mnenju teorije gre zato pri delitvah za delno univerzalno pravno nasledstvo, saj nikoli ne preide celotno premoženje prenosne družbe na novo družbo, temveč le njegov posamezen zaokrožen del. Pravice, obveznosti in pravna razmerja se pri delitvi razkosajo na posamezne dele (sestavljene iz posameznih premoženjskih pravic, posameznih obveznosti in posameznih pravnih razmerij) in vsak posamezen del kot zaokrožena celota po pravilih o univerzalni sukcesiji preide na različne prevzemne pravne subjekte. Zato ciljna družba kot univerzalna pravna naslednica vstopa v pravna razmerja le v zvezi s premoženjem, ki je od prenosne družbe nanjo prešlo v skladu z delitvenim načrtom.

11. Univerzalnega pravnega nasledstva družb, ustanovljenih v postopku delitve, glede števila delničarjev družbe, ZGD-1, ne ZPre-1, ne določata. Značilnost delitve, ki je poudarjena v določbi šestega odstavka 623. člena ZGD-1, je, da pridobijo imetniki deležev prenosne družbe (kot odplačilo za preneseno premoženje prenosne družbe) udeležbo v kapitalskih družbah, prejemnicah tega premoženja. Imetniki deležev prenosne družbe praviloma dobijo še deleže novih oz. prevzemnih družb, vendar ni nujno, da je število delničarjev prenosne družbe enako kot v novi družbi. Delitev lahko ne ohranja kapitalskih razmerij iz prenosne družbe (glej drugi odstavek 630. člena in 633. člena ZGD-1), zato sklepanje o univerzalnem pravnem nasledstvu v zvezi s številom delničarjev v določbah ZGD-1 nima podlage. Toženka zato tudi ni mogla načela univerzalnega pravnega nasledstva uporabiti v zvezi s 1. alinejo drugega odstavka 4. člena ZPre-1, tako da je štela za presojo izpolnjevanja meril za ciljno družbo relevantno število delničarjev prenosne družbe F. na dan 31. 12. 2012. 12. V odgovoru na tožbo toženka problematizira uporabo določbe 1. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1, v dejanski situaciji, ko novo nastala družba od nastanka dalje izpolnjuje številčni kriterij delničarjev ciljne družbe. Postavlja vprašanje, ali se prevzemna zakonodaja uporablja za tako družbo že od nastanka. Odgovor je glede na besedilo določbe 1. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1, da ne. Podlage za ponujeno razlago ne daje ne gramatikalna, ne namenska razlaga sporne določbe. Besedilo določbe, ki veže presojo za izpolnjevanje merila na zadnji dan leta, je bilo sprejeto zaradi upoštevanja načela pravne varnosti. Sodišče tudi ne šteje, da bi šlo za očitno nenamerno pravno praznino ter bi zakonodajalec prezrl, da so z navedeno ureditvijo določene kategorije družb začasno izvzete iz uporabe ZPre-1. Argumenta toženke, da bi bila gramatikalna razlaga določbe 1. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 v nasprotju z logično razlago in bi vodila v neenako obravnavo v bistvenem enakih pravnih in dejanskih položajih ter v nasprotju z namenom zakonodajalca, sodišče ne sprejema. Namen zakona je bil z določitvijo časovnega trenutka, ki je relevanten za presojo izpolnjevanja meril, v zagotovitvi načela pravne varnosti, kar sodišče v celoti sprejema in ureditev v skladu s tem načelom sprejema kot ustrezno. Tudi v situacijah, ko obstoječa družba že v začetku leta doseže število delničarjev 250, se bo zanjo upošteval kot trenutek izpolnjevanja meril zadnji dan v letu (pa ne gre za novoustanovljeno družbo, ki bi imela že ob nastanku najmanj 250 delničarjev, kot situacijo kot netipično opisuje toženka) ter tudi v takem primeru lahko že v istem letu pride do situacije doseganja oziroma preseganja prevzemnega praga – v smislu tretjega odstavka 4. člena ZPre-1. Glede na navedeno je toženka napačno uporabila materialno pravo, določbo 1. alineje drugega odstavka 4. člena ZPre-1 v povezavi s tretjim odstavkom 4. člena ZPre-1, ko je štela, da se za tožnico uporablja prevzemna zakonodaja od 3. 10. 2013 – datum njene ustanovitve ter da zato s prvim nakupom delnic obstaja obveznost prevzemnikov, da dajo prevzemno ponudbo. Napačna uporaba je vplivala na odločitev v zadevi. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj toženka upošteva stališče sodišča in ponovno odloči. 13. Sodišče pa ne sprejema stališča tožeče stranke, da obveznost dati prevzemno ponudbo za osebe (A., B. in C.), tudi pozneje, po 1. 1. 2014, ko so se določbe ZPre-1 za njo sicer začele uporabljati, iz razloga, ker so takrat že presegale končni prevzemni prag, ni nastopila. Tudi ob gramatikalni razlagi določbe tretjega odstavka 12. člena ZPre-1 je treba upoštevati še namensko. Po določbi tretjega odstavka 12. člena ZPre-1 obveznost dati ponovno prevzemno ponudbo preneha, ko prevzemnik z uspešno prevzemno ponudbo pridobi najmanj 75 % delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico (končni prevzemni prag). ZPre-1 ureja varstvo manjšinskih delničarjev, investitorjev na trgu vrednostnih papirjev in samega trga vrednostnih papirjev v postopku prevzemanja kontrolnega deleža, torej delnic ciljne družbe s strani določenega prevzemnika. Osrednji institut v zvezi s tem je obvezna ponudba za odkup vseh delnic, ki omogoča manjšinskim delničarjem ciljne družbe, da s prodajo svojih delnic prevzemniku zapustijo to družbo. Zakon želi preprečiti predvsem postopek, v katerem bi prevzemnik sicer po pošteni ceni pridobil kontrolni delež, nato pa bi manjšinske delničarje odpravil le z neznatno odpravnino, glede na to, da so ti prisiljeni prodati delnice pod vsako ceno, kajti novi prevzemnik ima možnost, da jih v prihodnjem poslovanju pri vodenju poslovne politike ne le izloči iz upravljanja, ampak bistveno poseže v njihove konkretne premoženjske interese npr. s stalnim zadrževanjem dobičkov oz. transferiranjem dobičkov prek transfernih cen v svoja vzporedna podjetja in drugače. Prav to urejajo predpisi o prevzemih podjetij (glej 20 in 21. stran Uvodnih pojasnil k ZPre-1). Ker torej prevzemniki deleža 93,57 % niso pridobili z uspešno prevzemno ponudbo, se za neuporabo določbe tretjega odstavka 12. člena ZPre-1 ne morejo sklicevati na položaj preseganja končnega prevzemnega praga. Ob situaciji, kot v obravnavanem primeru, ko prevzemniki že pred časovnim trenutkom, ki za ciljno družbo pomeni pričetek uporabe ZPre-1, dosežejo oz. presežejo končni prevzemni prag, za prevzemnike še vedno obstaja obveznost dati prevzemno ponudbo, sicer namen ZPre-1, ki institut prevzemne obvezne ponudbe določa zaradi zaščite manjšinskih delničarjev, ne bi bil uresničen. Tudi manjšinskim delničarjem v obravnavnem primeru, ko jih je glavnina v dobrih 6 % deleža, je treba dati možnost, da s prodajo svojih delnic zapustijo družbo. V nasprotnem primeru bi bil institut obvezne ponudbe, ki je v zaščiti manjšinskih delničarjev, izigran.

Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

14. Tožeča stranka ugovarja tudi ugotovitvi toženke o usklajenem delovanju A., B. in C. in imetništvu delnic za račun A. Trdi, da sama ni zaznala usklajenega delovanja delničarjev A., C. in B. ter ne ve ničesar o tem, da bi imetniki Č., D. in E. delnice kupili ali imeli za račun A. Osebam, ki se jim v tem postopku očita usklajeno delovanje, se le-to očita v cilju pridobitve oz. ohranitve kontrole nad ciljno družbo in ne v cilju onemogočitve prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe, za kar bi bilo potrebno sodelovanje s ciljno družbo (glej prvi odstavek 8. člena ZPre-1, ki določa dva protipravna cilja, ki jih lahko želijo doseči osebe, ki delujejo usklajeno). Zato sodišče takšne ugovore v zvezi z nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem v tej smeri šteje za nerelevantne, ker ne gre za presojo dejstev, ki bi izvirala iz njene sfere. Toženka pa je usklajeno ravnanje obrazložila širše, kot le z dogajanjem na skupščini 25. 8. 2014, na kar svoje stališče o neusklajenosti teh oseb veže tožnica. Toženka je ob uporabi tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 lahko prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic, ko je ugotovila, da je pravno dejstvo – prevzemanje prevzemnega praga s strani oseb, ki delujejo usklajeno, nastopilo. Ker pa je sodišče ugotovilo, da je sporen trenutek veljave ZPre-1 in posledično zato tudi delež, ki bi ga morale osebe iz postopka odtujiti, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale skupaj, je sodišče odločbo odpravilo.

Bistvene kršitve določb postopka

15. Ker sodišče vrača zadevo v nov postopek, se bo v nadaljevanju opredelilo le do uveljavljanih kršitev določb postopka, ki jih šteje za relevantne za nadaljevanje postopka.

16. Tožeča stranka ugovarja nezakoniti sestavi senata, ki je odločal o zadevi. Pri tem se sklicuje na tretji odstavek 552. člena ZPre-1, ki določa, da ne glede na prvi odstavek tega člena (v tem odstavku je predpisana sestava senata treh članov sveta agencije v postopku odločanja o posamičnih zadevah po ZPre-1), v postopku odločanja iz tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 odloča senat, ki ga sestavljajo vsi člani sveta, kar glede na prvi odstavek 475. člena ZTFI (ta določa število članov sveta) pomeni pet članov oziroma članic. V obravnavanem primeru pa so o zadevi odločali predsednik senata in trije člani, torej le štirje člani senata, kar je po mnenju tožnice nezakonito. Sodišče se tudi s tem stališčem tožnice ne strinja.

17. V prvem odstavku 498. člena ZTFI je določeno, da senat sestavljajo vsi člani sveta, od katerih je eden predsednik senata. Senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna (prvi odstavek 499a. člena). Senat veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov senata (drugi odstavek 499a. člena). Odločitev pa je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina članov senata, ki so navzoči na seji (šesti odstavek 499a. člena). Povzeta ureditev senatnega odločanja po ZTFI je tudi v skladu z ureditvijo po ZUP, ki v tretjem odstavku 207. člena predpisuje, da kadar odloča o zadevi kolegijski organ, sme odločati, če je navzočih več kot polovica njegovih članov, odločbo pa sprejme z večino glasov navzočih članov, če ni z zakonom, podzakonskim predpisom, odlokom samoupravne lokalne skupnosti, splošnim aktom za izvrševanje javnih pooblastil ali na podlagi ustave ali zakona sprejetim poslovnikom določena posebna večina. Ker v obravnavanem primeru z zakonom ni določeno drugače (veljavno odločanje senata ob navzočnosti večine članov – 499a. člen), odločitev pa so sprejeli štirje člani od skupno pet članov sveta (475. člen ZTFI), je bila pri odločanju toženke upoštevana v tej točki veljavna ureditev. Zatrjevana kršitev določb postopka v tem delu torej tudi ni podana.

18. Sodišče šteje, da tožeča stranka izpodbija le odločbo toženke (kljub tožbenemu predlogu), ker razlogov za izpodbijanje sklepa ne navaja.

19. Ker je bilo torej v obravnavanem postopku napačno uporabljeno materialno pravo in posledično nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek.

20. Ker je tožeča stranka v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v priglašeni višini. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe. Plačana sodna taksa bo vrnjena po uradni dolžnosti.