Jedro

Zavarovancu se prizna pravica na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti. Pravico do izplačila invalidske pokojnine pa pridobi (realizira) z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega zavarovanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. I-5021134 z dne 23. 8. 2005 in njene območne enotes Ljubljana pod isto številko z dne 28. 2. 2005. Stransko intervenientko je razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in odločilo, da ima pravico do invalidske pokojnine od 1. 12. 2004 dalje. Odločilo je, da bo o odmeri in izplačilu invalidske pokojnine tožena stranka odločila s posebno odločbo. Ugotovilo je, da je prišlo pri stranski intervenientki do sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem in ukrepi medicinske rehabilitacije in ni več zmožna opravljati pridobitnega dela.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo določbo petega odstavka 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) in ni uporabilo določbe drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1, ki bi jo moralo. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je po določbah ZPIZ-1 prenehanje obveznega zavarovanja, v katerega je bila intervenientka ob izdaji izpodbijane sodbe še vedno vključena. Zato ji pravice do pokojnine ni bilo mogoče priznati že od 1. 12. 2004 dalje. Izrek sodbe sodišča prve stopnje je v drugem odstavku nejasen; ker je bilo v pritožbenem postopku to spregledano, je po mnenju revizije podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji).

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti.

6. Med strankama ni sporno, da stranska intervenientka, ki je bila zaposlena pri tožeči stranki, izpolnjuje pogoje za uvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Sporno je le, ali je sodišče o tej njeni pravici (datumsko) odločilo pravilno.

7. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

8. Na podlagi prve alineje prvega odstavka 67. člena ZPIZ-1 zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če pri njem nastane invalidnost I. kategorije. Pravice na podlagi invalidnosti na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je po drugem odstavku 156. člena ZPIZ-1 prenehanje obveznega zavarovanja, razen za vajence in osebe, ki so na podlagi drugega odstavka 34. člena zakona vključene v obvezno zavarovanje. V prvem odstavku 156. člena ZPIZ-1 je izrecno določeno, da zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice, medtem ko je v prvem odstavku 157. člena ZPIZ-1 pod naslovom "Začetek izplačevanja" določeno, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

9. Zmotno je stališče revizije, da je mogoče zavarovancu priznati pravico zgolj pod pogojem prenehanja zavarovanja, saj zakon določa, da se pravica na podlagi invalidnosti pridobi z dnem nastanka invalidnosti. Drugo vprašanje pa je, od kdaj se na podlagi te pravice izplačuje pokojnina. Potrebno je namreč ločiti med priznanjem pravice in njeno realizacijo. Glede na navedene določbe ZPIZ-1 (kljub nedosledni uporabi terminologije) ne more biti sporno, da je stranska intervenientka izpolnila prvi pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine že z dnem nastanka invalidnosti, vendar je (bo) lahko to pravico v smislu izplačila invalidske pokojnine realizirala šele z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1).

10. Sodišče druge stopnje je zato s tem, ko je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, odločilo pravilno. Ker datum priznanja pravice ni enak datumu njene realizacije tudi izrek sodbe sodišča prve stopnje ni v nasprotju sam s sabo in je torej tudi revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka neutemeljen.

11. Ker revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna in zakonita, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Vrhovno sodišče je tako odločilo že s sodbo VIII Ips 224/2008 z dne 12. 1. 2010 in VIII Ips 294/2008 z dne 7. 9. 2010