Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Čim namreč družba izkaže, da ima premoženje, v kakšni obliki pa je tudi razvidno iz same bilance stanja (v obravnavanem primeru neopredmetena dolgoročna sredstva, zaloge, trgovsko blago, terjatve) kar je v razlogih izpodbijanega sklepa registrsko sodišče tudi samo ugotovilo, je zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o neobstoju izbrisnega razloga. ZFPPod namreč družbi ne nalaga, da navede konkretno premoženje, s katerim naj se upnik poplača. To je stvar eventuelno začetega izvršilnega postopka, v katerem lahko sodišče na predlog upnika dolžnika pozove, naj predloži seznam premoženja (31. člen ZIZ).
Namen ZFPPod je prenehanje pravnih oseb, ki nimajo premoženja, brez poprejšnjega postopka likvidacije. S tem ko je gospodarska družba uspela izpodbiti domnevo iz 2. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod torej, da premoženje ima, je odpadel izbrisni razlog za njeno prenehanje.
Obstoj izbrisnega razloga registrsko sodišče praviloma ugotovi na podlagi obvestila iz 26. člena ZFPPod. Organizacija pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov iz 70. (sedaj 55.) člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in organizacija, ki za dolžnika opravlja posle plačilnega prometa (1. in 2. odstavek 26. člena ZFPPod) morata registrsko sodišče obvestiti o okoliščinah iz 1. točke 1. odstavka oziroma 2. odstavka 25. člena ZFPPod.
S tem pa ni izključena možnost drugih (pobudnikov) obvestiti registrsko sodišče o obstoju izbrisnega razloga.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep registrskega sodišča se spremeni tako, da se ugovoru družbe ugodi in se sklep o začetku postopka izbrisa razveljavi.
Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrnilo ugovor družbe zoper sklep o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije in odločilo, da se gospodarska družba A.d.o.o. izbriše iz sodnega registra. Zoper navedeni sklep se je družba pravočasno pritožila zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s trditvijo, da je predložila vse ustrezne dokaze o obstoju premoženja. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v nov postopek.
Pritožba je utemeljena.
Registrsko sodišče je v sklepu o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra ugotovilo, da je pri družbi podan izbrisni razlog iz
2. točke 1. odstavka 25. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), torej da družba nima premoženja. Družba navedeni sklep lahko izpodbija z ugovorom, da je dejansko stanje glede obstoja izbrisnega razloga zmotno ali nepopolno ugotovljeno (1. točka 2. odstavka 30. člena ZFPPod). In prav ta ugovorni razlog je družba uveljavljala s trditvijo, da ima premoženje in predložila kot dokaz bilanco stanja na dan 31.12.2003, izkaz poslovnega izida v obdobju od
1.1. do 31.12.2003, izkaz bilančnega dobička za leto 2003 ter podatke o terjatvah in obveznostih do tujine na dan 31.12.2003. Registrsko sodišče je v izpodbijanem sklepu sicer presojalo družbino bilanco stanja, vendar pa je materialnopravno zmotno presodilo, da bi družba morala v ugovoru izkazati kakršnokoli dejansko premoženje za poplačilo terjatev svojih upnikov. Navedeno dejstvo pa po presoji pritožbenega sodišča presega okvir presoje (ne) obstoja izbrisnega razloga po ZFPPod. Čim namreč družba izkaže, da ima premoženje, v kakšni obliki pa je tudi razvidno iz same bilance stanja (v obravnavanem primeru neopredmetena dolgoročna sredstva, zaloge, trgovsko blago, terjatve) kar je v razlogih izpodbijanega sklepa registrsko sodišče tudi samo ugotovilo, je zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o neobstoju izbrisnega razloga. ZFPPod namreč družbi ne nalaga, da navede konkretno premoženje, s katerim naj se upnik poplača. To je stvar eventuelno začetega izvršilnega postopka, v katerem lahko sodišče na predlog upnika dolžnika pozove, naj predloži seznam premoženja (31. člen ZIZ). Če pa bi upnik menil, da je podan stečajni razlog po 1. odstavku 2. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) pa bi moral predlagati nad družbo začetek stečajnega postopka. Namen ZFPPod je prenehanje pravnih oseb, ki nimajo premoženja, brez poprejšnjega postopka likvidacije. S tem ko je gospodarska družba uspela izpodbiti domnevo iz 2. točke 1. odstavka 25. člena ZFPPod torej, da premoženje ima, je odpadel izbrisni razlog za njeno prenehanje.
O položaju pobudnika izbrisnega postopka upnika M.M. pa je stališče sodišča druge stopnje naslednje: Z izrecno zakonsko določbo 1. odstavka 29. člena ZFPPod je zakonodajalec predpisal, da o začetku postopka izbrisa odloči registrsko sodišče po uradni dolžnosti (primerjaj 2. odstavek 9. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) v zvezi z 28. členom ZFPPod).
Obstoj izbrisnega razloga registrsko sodišče praviloma ugotovi na podlagi obvestila iz 26. člena ZFPPod. Organizacija pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov iz 70. (sedaj 55.) člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in organizacija, ki za dolžnika opravlja posle plačilnega prometa (1. in 2. odstavek 26. člena ZFPPod) morata registrsko sodišče obvestiti o okoliščinah iz 1. točke 1. odstavka oziroma 2. odstavka 25. člena ZFPPod. S tem pa ni izključena možnost drugih (pobudnikov) obvestiti registrsko sodišče o obstoju izbrisnega razloga. Čim registrsko sodišče izve za to, da morda obstoji izbrisni razlog in če oceni, da je izbrisni razlog podan, izda sklep o začetku postopka izbrisa v skladu s 1. odstavkom 29. člena ZFPPod. Za postopek izbrisa torej ne velja načelo dispozitivnosti in so v tej smeri navedene pritožbene trditve neutemeljene.
Po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa, registrsko sodišče ni bilo dolžno pošiljati nobenih vlog družbe pobudniku tega postopka.
Pravno dejstvo izdaje sklepa o začetku postopka se namreč vpiše v sodni register (4. odstavek 29. člena ZFPPod). Z vpisom sklepa o začetku postopka za izbris se zagotovi javna objava tega pravnega dejstva (primerjaj 1. odstavek 8. člena ZSReg).
Ker je družba v ugovornem postopku z bilanco stanja izkazala, da ima premoženje in da torej izbrisni razlog ni podan, registrsko sodišče pa je pri presoji obstoja izbrisnega razloga po družbinem ugovoru zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo, iz katerega premoženja bi upnik lahko prišel do poplačila svoje terjatve, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 31. člena v zvezi s 3. odstavkom 34. člena ZFPPod in 3. točko 1. odstavka 40. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod utemeljeni pritožbi družbe ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.