Jedro

Splošno je znano, da odvisnost od prepovedanih drog, sama po sebi še ne pomeni dejanske nesposobnosti presoje in fukcionoranja v vsakdanjem življenju. Iz upravnega spisa tudi ne izhaja, da bi tožnik omenil kakršnekoli zdravstvene težave v postopku s prvo prošnjo, tega ni izpostavil niti njegov pooblaščenec. Tožnik je zaslišan na naroku v tem postopku izpovedal, da je bil ob prvem postopku depresiven in še ni jemal zdravil, a ob zgoraj ugotovljenem, sodišče ni moglo sprejeti sklepa, da bi tožniku zdravstveno stanje ob prvi prošnji za mednarodno zaščito predstavljajo upravičen razlog, da okoliščin, ki jih je izpostavil v tem postopku, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že takrat.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrgla tožnikov prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Ocenila je, da ni izpolnil pogojev iz tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1.

2.Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik prvo prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji podal 14. 11. 2023. Ta je bila zavrnjena kot očitno neutemeljena, saj je navajal le ekonomske razloge. Zoper navedeno odločitev je vložil tožbo na to sodišče, ki jo je s sodbo št. I U 29/2024-13 s 25. 1. 2024 zavrnilo. Sodba je postala pravnomočna 11. 3. 2024 s sodbo Vrhovnega sodišča. Prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka je vložil 8. 4. 2024. Ob tem je povedal, da je izvorno državo zapustil, ker je kot Berber imel težave zaradi rasizma; zaničevan je bil s strani Arabcev, ni dobil službe, imel je težave s šolanjem. Prav tako s kriminalnimi združbami. Ker ni imel dela, je preprodajal drogo. Razen tega so se jim v potresu zrušile hiše, zato je odšel v Turčijo. Teh razlogov ob podaji prve prošnje ni navedel, ker ni razumel, kaj pomeni mednarodna zaščita. Sedaj ve, da mora to povedati. Potrdil je, da je bil v prvem postopku informiran o postopku, a je imel psihične težave in ni jemal zdravil. Soočen z dejstvom, da je imel možnost vse do zaključka postopka o svojih težavah obvestiti pristojni organ, a tega ni storil, je pojasnil, da je trajalo dolgo časa, preden je dobil termin pri zdravniku.

3.Toženka je ocenila, da je tožnik že ob vložitvi prve prošnje imel dovolj priložnosti, da bi izkazal domnevne zdravstvene težave, lahko bi že takrat obiskal zdravnika, a ni predložil nobenega izvida. Domnevne zdravstvene težave tožnika niso razlog, da težav zaradi svoje narodnosti in zaradi preprodajanja drog ni omenil že pri podaji prve prošnje oz. da ni izkazal, da teh navedb v prvem postopku ni navedel brez svoje krivde. Vsekakor ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bil njegov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite upravičen.

Bistvene trditve v tožbi

4.Tožnik v tožbi uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabo materialnega prava. Trdi, da v predhodnem postopku ni bil v dobrem psihofizičnem stanju. Zaradi odvisnosti od prepovedanih drog ni imel realitetne kontrole nad svojimi ravnanji. Zdravnika je obiskal šele v januarju 2024. Iz izvida izhaja diagnoza, da je odvisnež. Kljub prisotnosti pooblaščenca in lastnemu zatrjevanju, da nima zdravstvenih težav, se ni zavedal vseh svojih dejanj, niti samega postopka mednarodne zaščite. Bil je v zanikanju svojega zdravstvenega stanja, kar je v bistvu simptom same bolezni zasvojenosti. Po primerni zdravstveni obravnavi je postal mnogo bolj opolnomočen in se je začel zavedati v večji meri svojega pravnega položaja.

5.Trdi, da je ob vložitvi zahtevka 8. 4. 2024, bolj artikulirano pojasnil razlog za zapustitev izvorne države; da je berberske narodnosti in, da je bil zaradi tega diskriminiran, deležen hude institucionalizirane segregacije, ki ga je pahnila v revščino, izpostavil je tudi, da po potresu septembra 2023 ni mogel več živeti v njegovi vasi južno od Marakeša. Ob vsem tem in težavah s kriminalno združbo je izvorno državo zapustil. Zaradi zdravstvenega stanja v predhodnem postopku res ni izrecno omenil vseh naštetih razlogov; bil je izgubljen in pod vplivom psihotropnih substanc. Ker je bil zmeden, dokazila o zdravstvenem stanju posreduje s tožbo. V primeru vračanja v izvorno državo se čuti ogroženega, in ponovi, da bo podvržen nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju; zanika, da mu slednje ne bi povečevalo možnosti za ponovno obravnavo prošnje za mednarodno zaščito. Sodišču predlaga, da naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek.

Odgovor na tožbo

6.Toženka sodišču predlaga, da naj tožbo zavrne in potrdi izpodbijan sklep. Iz izvida z 18. 1. 2024 ne izhaja, da tožnik zaradi svoje odvisnosti ne bi mogel sodelovati v postopku in se ne bi zavedal, kaj govori. Ravno nasprotno, iz tega izhaja, da je bistre zavesti in pogovorljiv. Izpostavlja, da je tožnik v prvem postopku imel pravnega pooblaščenca, ki bi lahko kadarkoli, če je bil mnenja, da tožnik zaradi odvisnosti ni bil sposoben odgovarjati na vprašanja, to vsaj omenil. A ni. Tudi tožnik je ves čas smiselno odgovarjal na vprašanja, pri tem pa večkrat povedal, da razume, kar je bilo napisano in mu prebrano, ter tudi sam izjavil, da nima zdravstvenih težav.

7.Izvid z 18. 1. 2024 bi tožnik lahko predložil na obravnavi v zadevi I U 29/2024, ki je bila razpisana za 25. 1. 2024 na Upravnem sodišču. To je bilo teden dni po pregledu pri psihiatru, a se je raje odločil, da se obravnave ne bo udeležil. Dejstvo, da je Berber, vsekakor ni novo, saj je slednje navajal že v predhodnem postopku. Toženka je tudi prepričana, da bi tožnik, če je imel težave zaradi svojega porekla in preprodaje drog, to vsekakor lahko navajal že prej in ne šele pri zahtevku za uvedbo ponovnega postopka, tako kot je lahko navedel, da je državo zapustil zaradi revščine. Glede na navedeno, se tudi ne bo opredeljevala do informacij, ki jih je tožnik predložil šele v tožbi in pomenijo tožbeno novoto.

Dokazni postopek

8.V dokaznem postopku je sodišče pogledalo in prebralo upravni spis in priloge A 1 do A 2 ter A 5 do A 6 in B 1 k sodnemu spisu. Prilogo A 6 predstavlja članek o potresu v Maroku v septembru 2023, ki ga je sodišče prebralo po predlogu tožnika pod opombo 4 tožbe in ga za potrebe postopka natisnilo. Tožnik je potrdil, da gre za predlagani članek, toženka glede tega ni imela pripomb. Zaslišalo je tožnika.

9.Ni dopustilo dokazov s predložitvijo zdravstvene dokumentacije tožnika v prilogah A 3 in A 4. Razloge bo pojasnilo v nadaljevanju.

10.Tožba ni utemeljena.

Presoja sodišča

11.Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja, lahko vloži ponovno prošnjo le, če ob tem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Novi dokazi ali nova dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1).

12.Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da se v okviru presoje dopustnosti naknadne (ponovne) prošnje za mednarodno zaščito najprej preveri, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oziroma jih je prosilec navedel v zvezi z vprašanjem, ali izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito (prvi pogoj). Če obstajajo taki novi elementi ali ugotovitve v zvezi s prvo prošnjo za mednarodno zaščito, se obravnavanje dopustnosti naknadne prošnje nadaljuje z drugim korakom, ko se preveri (drugi pogoj), ali novote znatno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. Opozorilo je, da tudi SEU poudarja, da gre za ločena pogoja, ki morata biti izpolnjena, da se lahko nadaljuje obravnavanje prošnje.1

13.Sodišče ugotavlja, da je toženka pravilno ugotovila dejansko stanje in nanj tudi pravilno uporabila materialno pravo. Tožnik je v aktualnem postopku pred toženko zatrjeval kot nova dejstva diskriminacijo v izvorni državi (je Amazir), razmere po potresu v septembru 2023 in težave s kriminalno združbo zaradi preprodaje drog. Sam trdi, da gre za dejstva, ki so obstajala že v času prvega postopka, vendar kot upravičen razlog, da jih v prvem postopku brez svoje krivde ni izpostavil, navaja zdravstvene težave. Iz Zahtevka za uvedbo ponovnega zahtevka v upravnem spisu je razvidna njegova izjava, da je v času prvega postopka imel psihične težave in ni imel zdravil. Listinske dokaze, s katerimi je te svoje navedbe dokazoval (prilogi A 3 in A 4) je predložil šele s tožbo. Sodišče jih je zavrnilo.

14.Stranke v upravnem sporu ne smejo predlagati dokazov, če so jih imele možnost predlagati v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Tožnik sicer lahko v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

15.Tožnik ni prerekal trditev toženke iz odgovora na tožbo, da je 18. 1. 2024 obiskal psihiatra in prejel zdravniški izvid. V tožbi sam pove, da je po primerni zdravstveni obravnavi postal mnogo bolj opolnomočen in se je začel zavedati v večji meri svojega pravnega položaja. Zato ni moč sprejeti razlage, da zdravstvene dokumentacije, ki bi potrjevala njegovo domnevno nezmožnost sodelovanja v prvem postopku, ni predložil slabe tri mesece kasneje, 8. 4. 2024, ob vložitvi zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite. V zvezi s tem je v tožbi trdil, da dokumentacije ob vložitve novega zahtevka ni predložil, ker je bil zmeden. Zaslišan je pooblaščenki, povprašan o razlogih ne predložitve dokumentacije, sprva odgovoril, da je ni imel. Soočen z dejstvom, da je bil pri zdravniku že januarja 2024, pa je pojasnil, da ni vedel, da jo mora predložiti, niti pooblaščenec, ki mu je svetoval, mu tega ni povedal. Tako je očitno, da tožnik nima opravičljivih razlogov za nepravočasno predložitev zdravstvene dokumentacije in je skušal prilagoditi svojo izpoved, kot je ocenil, da mu bo najbolj koristilo. Razlog zmedenosti namreč ne more biti pravno upoštevna okoliščina, dejstvo, da zdravniških izvidov ob novem zahtevku v aprilu 2024 ni imel, ne drži, sodišče pa tožniku tudi ni moglo verjeti, da ni vedel, da mora predložiti dokaze. Že zato ne, ker ni bil prvič v postopku. Poleg tega iz zapisnika o podanem zahtevku z dne 8. 4. 2024 v upravnem spisu izhaja, da je bil izrecno opozorjen, da navede vsa dejstva in okoliščine, zaradi katerih meni, da je treba uvesti ponoven postopek za mednarodno zaščito, za svoje navedbe pa mora predložiti konkretne nove dokaze (ob tem je sodeloval tolmač za arabski jezik, tožnik je izjavil, da tolmačenje razume). Zato v tem postopku predložena zdravstvena dokumentacija predstavlja nedovoljeno dokazno novoto, ki je sodišče ni smelo upoštevati. Novote namreč ne morejo biti posledica neskrbnega ravnanja tožnika.2

16.Tožnikovo zdravstveno stanje, ki mu je domnevno onemogočalo polnopravno sodelovanje v postopku prve prošnje za mednarodno zaščito (tožnik trdi, da je odvisnež, ki se svojih dejanj, niti samega postopka mednarodne zaščite ni zavedal), je sodišče tako presojalo na podlagi podatkov upravnega spisa v tamkajšnjem postopku. Po pregledu tega lahko le pritrdi toženki, da ni indicev, ki bi kazali na to, da bi domnevno slabo tožnikovo zdravstveno stanje imelo kakršen koli vpliv na okoliščino, da pred toženko ni predstavil vseh dejstev in dokazov, ki bi utemeljevali njegovo prvo prošnjo za mednarodno zaščito. Kaj takega ne izhaja niti iz zapisnika o osebnem razgovoru tožnika z 12. 12. 2023 pred toženko. Ta je bil ključen za odločitev toženke glede prve prošnje tožnika za azil. Na razgovoru so bili poleg tožnika prisotni še pooblaščenec tožnika, uradna oseba toženke in tolmač. Tožnik je na vprašanja pooblaščene osebe toženke večkrat potrdil, da razume pojasnila organa, jasno je izrazil željo, da želi pooblaščenca, odgovoril je na vsa zastavljena vprašanja, v zneskih je podrobno povedal, koliko je zaslužil s preteklim delom3, iz zapisnika ni razvidno, da bi se zmedel pri odgovoru na katerokoli vprašanje. Ob tem, da so bile poleg tožnika navzoče še tri osebe, pri čemer nobena od njih ni zaznala, da bi bilo z njim karkoli narobe, sodišče ni moglo podvomiti v sposobnost tožnika, da je potek razgovora razumel in v njem polnopravno sodeloval. Pa tudi splošno je znano, da odvisnost od prepovedanih drog, če bi ta podatek držal, sama po sebi še ne pomeni dejanske nesposobnosti presoje in fukcionoranja v vsakdanjem življenju. Tožnik tudi sicer ni podal konkretnih navedb, v kakšni obliki se kaže njegova domnevna zasvojenost, koliko časa (že) tako stanje traja in kako se kažejo učinki te odvisnosti. Nikjer iz upravnega spisa tudi ne izhaja, da bi tožnik omenil kakršnekoli zdravstvene težave v postopku s prvo prošnjo, tega ni izpostavil niti njegov pooblaščenec. Tožnik je zaslišan na naroku v tem postopku izpovedal, da je bil ob prvem postopku depresiven in še ni jemal zdravil, a ob zgoraj ugotovljenem, sodišče ni moglo sprejeti sklepa, da bi tožniku zdravstveno stanje ob prvi prošnji za mednarodno zaščito predstavljajo upravičen razlog, da okoliščin, ki jih je izpostavil v tem postopku, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že takrat. Sodišče namreč odloča s stopnjo prepričanja, ko o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek. Take stopnje prepričanja, ob povzetem, tožnik ni izkazal.

17.V zvezi s smiselno tožbeno navedbo, da tožnik pri prvi podaji prošnje za mednarodno zaščito ni navedel vseh razlogov, ker ni razumel, kaj pomeni mednarodna zaščita, je Vrhovno sodišče v sodbi I Up 56/2022 z dne 25. 5. 2022 (10. točka obrazložitve) že poudarilo, da zatrjevana nevednost prosilca o tem, katere stvari so pomembne, ne more biti opravičljiv razlog, da pritožnik pri podaji prošnje ni uveljavljal resničnih razlogov, zaradi katerih je zapustil izvorno državo.4 Tako tožnik niti s tem argumentom ne more uspeti.

18.Ker ni izpolnil prvega zakonskega pogoja, to je, da dejstev in dokazov, ki so obstajali že v času prvega postopka, iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogel uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1), se sodišče ni opredeljevalo do tega, ali ti bistveno povečujejo verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. Že neizpolnitev prvega pogoja je narekovala zavrnitev tožbe.

19.Čeprav se toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni izrecno opredelila do okoliščine potresa, to ni vplivalo na pravilnost izpodbijane odločitve. Tudi če bi šteli, da je tožnik to dejstvo v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka uveljavljal iz upravičenih oz. ne krivdnih razlogov, mu to ne bi bistveno povečalo verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. Naravne nesreče niso razlog, ki bi utemeljeval mednarodno zaščito. Tveganje pred (smiselno zatrjevanimi) nehumanimi razmerami mora izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite.5

20.Odločitev toženke o zavrženju prvega zahtevka tožnika za ponovno uvedbo postopka za mednarodno zaščito je tako pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------

1Sodba Vrhovnega sodišča I Up 45/2023, z dne 15. 3. 2023. Vrhovno sodišče se je sklicevalo na Sodbo v zadevi LH (C-921/19) z dne 10. junija 2021, točke 31 do 38 in sodbo v zadevi XY (C-18/20) z dne 9. 9. 2021, točki 33. in 34.

2Prim. N. Smrekar, v E. Kerševan (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, Lexpera, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2019, str. 311.

3Tožnik je bil torej pred nedavnim sposoben delati.

4Tako stališče je ponovilo tudi v zadevi I U 247/2023 z dne 2. 11. 2023.

5Primerjaj Sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 193/2017 z dne 6. 12. 2017.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 64, 64/3, 65

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.