Jedro

Nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, zaradi katerega je prišlo po samem zakonu do prekinitve pravdnega postopka, v ničemer ne vpliva na obveznost tožeče stranke, da plača sodno takso. Slednja je vezana izključno na nastanek taksne obveznosti. Višina že odmerjene sodne takse bo ostala nespremenjena, ne glede na to, ali se bo po objavi sklepa o preizkusu terjatev tudi pravdni postopek nadaljeval glede celotne vtoževane terjatve ali samo njenega dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper nalog za plačilo sodne takse III Pg 4364/2014 z dne 1. 12. 2014. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se je pritožila tožeča stranka iz razloga bistvene kršitve pravil postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da plačilni nalog za plačilo sodne takse III Pg 4364/2014 z dne 1. 12. 2014 razveljavi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo tožeči stranki plačilni nalog za premalo plačano sodno takso na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki ureja postopek izterjave sodne takse. V postopku odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače (3. odstavek 1. člena ZST-1).

V obravnavanem primeru je tožeča stranka dne 18. 9. 2014 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Izvršilno sodišče je istega dne s sklepom VL 122872/2014 toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v roku 8 dni poravna 75.000,00 EUR, dovolilo predlagano izvršbo in odmerilo stroške tožeče stranke na 332,04 EUR. Zoper navedeni sklep je tožena stranka vložila obrazložen ugovor, zato ga je izvršilno sodišče s sklepom VL 122872/2014 z dne 21. 10. 2014 razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Spis je prispel k pristojnemu pravdnemu sodišču najkasneje dne 20. 11. 2014 (l. št. 20 spisa).

Sodno takso je potrebno plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek (2. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Ker tožeča stranka na dan nastanka taksne obveznosti sodne takse ni (do)plačala, jo je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 1. 12. 2014 pozvalo, da v 15 dneh od vročitve naloga plača premalo plačano sodno takso za redni postopek v znesku 1.405,00 EUR.

Zoper plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).

Zoper navedeni plačilni nalog je tožeča stranka vložila ugovor, v katerem je navedla, da je bil dne 26. 11. 2014 nad toženo stranko začet stečajni postopek, zato sodišče prve stopnje, v skladu s 4. točko 205. člena v zvezi z 207. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ne bi smelo izdati naloga za plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 1. 2015 ugovor tožene stranke zavrnilo z obrazložitvijo, da plačila sodne takse ni mogoče opredeliti kot pravdnega dejanja, zato dejstvo, da je bil nad toženo stranko, v času, ko je sodišče izdalo izpodbijani plačilni nalog, začet stečajni postopek, ne vpliva na obveznost tožeče stranke, da v danem roku plača sodno takso. Tožeča stranka je zoper ta sklep vložila pritožbo, v kateri v bistvenem ponavlja ugovorne navedbe. Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper nalog za plačilo sodne takse, saj v ugovoru ni uveljavljala nobenega ugovornega razloga iz 34.a člena ZST-1. Kljub temu je v nadaljevanju odgovorilo tudi na ostale, sicer neutemeljene očitke pritožnice.

Bistveni očitek pritožbe se nanaša na stališče, da sodišče naloga za plačilo sodne takse tožeči stranki ne bi smelo izdati v času prekinitve pravdnega postopka. ZPP v 4. točki 205. člena določa, da se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (prvi odstavek 207. člena ZPP). Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče pritrjuje tožeči stranki, da v postopku izterjave neplačane sodne takse, v obravnavanem gospodarskem sporu ob smiselni uporabi določb ZPP (tretji odstavek 1. člena ZST-1), med pravdna dejanja, ki jih med prekinjenim postopkom ni mogoče opravljati, sodi (tudi) izdaja plačilnega naloga. Ker je sodišče prve stopnje ravnalo s tem v nasprotju, je prekršilo določbo drugega odstavka 207. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje bi moralo postopek iz razloga po 4. točki 205. člena ZPP s sklepom prekiniti, pozvati stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo in nato postopek izterjave sodne takse nadaljevati (prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), česar ni storilo. Uveljavljana kršitev določb postopka pa po oceni sodišča druge stopnje ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

Nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, zaradi katerega je prišlo po samem zakonu do prekinitve pravdnega postopka, v ničemer ne vpliva na obveznost tožeče stranke, da plača sodno takso. Slednja je vezana izključno na nastanek taksne obveznosti. Pritožnica sicer meni drugače – da je pravilnost sodne takse neločljivo povezana z izidom stečajnega postopka, saj bo, glede na odločitev o prijavljeni terjatvi v stečajno maso, lahko nastala drugačna taksna obveznost, kot je bila odmerjena s plačilnim nalogom z dne 1. 12. 2014 – vendar neutemeljeno. ZST-1 namreč v prvem odstavku 32. člena določa, da prvotna vrednost ostane podlaga za plačilo sodne takse tudi, če se ta vrednost med postopkom spremeni.(1) Pomeni, da bo višina že odmerjene sodne takse ostala nespremenjena, ne glede na to, ali se bo po objavi sklepa o preizkusu terjatev tudi pravdni postopek nadaljeval glede celotne vtoževane terjatve ali samo njenega dela (glede dela pa bo tožba umaknjena oziroma zavržena), kot tudi, če bo stečajni upravitelj terjatev tožeče stranke v celoti priznal. Ali bo tožeča stranka strošek že odmerjene sodne takse, ki jo je dolžna plačati, dobila povrnjen in v kakšni višini, pa ne more biti predmet tega postopka.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, oba v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 ).

O pritožbi je v skladu s prvim odstavkom 366.a. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

Op. št. (1): izjema bi veljala le, v kolikor bi sodišče po 31. členu ZST-1 ugotovilo novo vrednost, prim. drugi odstavek 32. člena ZST-1, ali če bi se vrednost med postopkom povečala, prim. tretji odstavek 32. člena ZST-1.