Jedro

V primeru, ko je bila izvršba na premičnine enkrat že dovoljena, mora upnik zatrjevati in izkazati spremembo dejanskega stanja, ki je v tem, da je dolžnik po prejšnjem neuspešnem poskusu rubeža premičnin pridobil določeno premično premoženje.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) zavrnilo predlog upnika (z dne 8.6.2010) za nadaljevanje izvršbe z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet; 2.) zavrglo predlog upnika z dne 14.12.2010 za nadaljevanje izvršbe z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin.

Proti navedenemu sklepu je v delu, s katerim je sodišče zavrglo njegov predlog za nadaljevanje izvršbe z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin, upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve v navedenem delu v ponovno odločanje. Opozarja, da ima izvršilni naslov, zato lahko kadarkoli predlaga katerokoli sredstvo kolikokrat želi. Zakon te pravice upniku nikjer ne omejuje. Noben zakon tudi ne predvideva, da bi moral upnik obrazložiti oziroma dokazovati, zakaj novo sredstvo ponovno predlaga. To je tudi smisel izvršilnega postopka, kjer naj bi se upnik dokončno poplačal. Upnik pa je ne glede na to utemeljil, zakaj predlaga novo sredstvo, saj naj bi dolžnik v času od zadnjega rubeža pridobil novo premoženje. To je dovolj tehten razlog za ugoditev predlogu, ni pa potrebno tega sedaj še dokazovati z morebitnim zaslišanjem prič, ogledom kraja samega, morebitnimi izvedenci in podobno. Sodišče ne more pričakovati od upnika, da mu predloži seznam premičnin, ki jih ima napr. v stanovanju ali podobno, saj z njim ne more razpolagati.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bila v tem postopku na predlog upnika enkrat že dovoljena izvršba na dolžnikove premičnine in je bila s sklepom z dne 18.5.2010 tudi ustavljena, ker upnik po neuspešno opravljenem rubežu (pri dolžniku ni bilo rubljivih stvari), ni v zakonskem roku predlagal oprave ponovnega rubeža (2. odst. 88. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Hkrati je bil z istim sklepom zavrnjen predlog upnika z dne 23.4.2010, s katerim je kot novo izvršilno sredstvo ponovno predlagal rubež premičnin.

Predmet izpodbijanega sklepa pa je (ponovni) predlog upnika z dne 14.12.2010 za novo izvršilno sredstvo, in sicer prodajo dolžnikovih premičnin. V njem je navedel, da je od dne, ko je izvršitelj opravljal neuspešni rubež, preteklo že dalj časa, ter je zatrdil, da je dolžnik v tem času pridobil novo premoženje.

Na načelni ravni je mogoče soglašati z upnikom, da lahko za izterjavo svoje pravnomočno ugotovljene terjatve znotraj okvirov, ki jih določa ZIZ, predlaga katerokoli sredstvo izvršbe. Ob dejstvu, da je v 3. odst. 40. čl. ZIZ določeno, da če predlaga izvršbo na premičnine, mu jih v predlogu ni treba natančno označiti, tudi drži, da zakon ne predvideva, da bi moral utemeljevati razlog, zakaj predlaga določeno sredstvo izvršbe, glede na to, da je edini cilj izvršbe poplačilo upnika.

Vendar pa je v obravnavani zadevi ključno, da je po predlogu upnika enkrat že bila dovoljena izvršba na premičnine, ki je bila ustavljena, ker pri dolžniku ni bilo rubljivih stvari, upnik pa ni predlagal ponovnega rubeža. ZIZ v 3. odst. 34. čl. res določa, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih, vendar pa je tako na podlagi gramatikalne razlage kot tudi iz namena določila jasno, da mora v primeru, kakršen je obravnavani, ko je bila izvršba na premičnine enkrat že dovoljena, upnik zatrjevati in izkazati spremembo dejanskega stanja, ki je v tem, da je dolžnik po prejšnjem neuspešnem poskusu rubeža premičnin pridobil določeno premično premoženje. Vsaka drugačna razlaga bi pomenila, da se določen izvršilni postopek nikoli ne bi končal, če bi imel upnik možnost tik pred koncem vsakokrat znova pavšalno uveljaviti (novo) izvršilno sredstvo na način, kot v obravnavanem primeru.

Drži, da od upnika ni mogoče pričakovati, da predloži seznam dolžnikovih premičnin, na kar opozarja v pritožbi, vendar pa je v ZIZ urejena možnost, da je pod tam določenimi pogoji in v tam določenih časovnih okvirih mogoče pridobiti seznam dolžnikovega premoženja.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.