Jedro

Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutivni učinek, zato je vpis v sodni register deklaratoren.

Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka proti družbeniku izbrisane gospodarske družbe ima dvojno naravo. Je procesni sklep o nadaljevanju postopka in sklep o izvršbi proti družbeniku. Zato tudi pritožba družbenika proti takemu sklepu ni samo pritožba, ampak tudi ugovor zoper sklep o izvršbi. Tako pritožbo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno, nato pa zadevo vrne sodišču prve stopnje, da o njej vsebinsko odloči še kot o ugovoru zoper sklep o izvršbi po izteku roka.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. I 615/94 z dne 10.10.1994 dovolilo izvršbo zoper dolžnika S. d.o.o. Izvršbo s prodajo premičnin zaradi poplačila obveznosti v višini 428.625,80 SIT z zamudnimi obrestmi od 30.9.1994 dalje je dovolilo na podlagi sporazuma strank (251.a do 251.f člen takrat veljavnega Zakona o izvršilnem postopku - ZIP). Med izvršilnim postopkom je dolžnik prenehal zaradi izbrisa iz sodnega registra. Sklep o izbrisu je bil v sodni register vpisan dne 10.4.2000. Upnik je z vlogo z dne 26.10.2000 predlagal, naj se izvršba nadaljuje zoper oba družbenika izbrisane družbe kot pravna naslednika in prevzemnika njenih dolgov po samem zakonu (27. in 37. člen Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod v zvezi s prvim odstavkom 394. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD).

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. I 615/94 z dne 27.6.2001 prekinilo izvršilni postopek (prva točka izreka sklepa) in sklenilo, da se na predlog upnika postopek nadaljuje "proti ustanoviteljema družbe kot pravnima naslednikoma".

Proti sklepu o nadaljevanju postopka zoper njega se je pritožil J.S. Navedel je, da ni družbenik izbrisane družbe, ker je iz nje izstopil že 4.11.1994, kar je dokazoval s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani opr. št. VII Pg 148/94. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. III Cp 2329/2001 z dne 6.2.2002 pritožbo J.S. zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep. Najprej je ugotovilo, da sodba, s katero je pritožnik dokazoval, da ob izbrisu ni bil več družbenik izbrisane družbe, "ni opremljena s potrdilom o pravnomočnosti". Taka sodba po stališču pritožbenega sodišča ne more imeti pravnih posledic, še posebej, ker sta v sodnem registru vpisana oba družbenika, glede na načelo zaupanja v registrsko stanje in publicitetno načelo pa lahko sprememba družbenika proti tretjim osebam učinkuje šele od trenutka vpisa spremembe družbenika v sodni register. Zato po stališču pritožbenega sodišča "pritožnik J.S. tudi odgovarja za obveznosti družbe (skupaj z drugim družbenikom)", kar je bil razlog za zavrnitev njegove pritožbe.

Zoper sklep pritožbenega sodišča je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Z njo uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in sicer nepravilno uporabo prvega in drugega odstavka 8. člena Zakona o sodnem registru - ZSReg ter neuporabo drugega odstavka 436. člena in prvega odstavka 437. člena ZGD.

Podrejeno uveljavlja še bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ker sodišče ni uporabilo prvega odstavka 360. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Predlaga razveljavitev sklepa sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo odločanje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama, ki nanjo nista odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

O uporabi materialnega prava: Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno graja razloge, iz katerih je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo J.S. Pravilno je namreč stališče vrhovne državne tožilke, da po določbi prvega odstavka 437. člena ZGD poslovni delež družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo preneha z izstopom iz družbe na podlagi pravnomočne sodbe o izstopu (kakršno lahko vloži po določbi drugega odstavka 436. člena ZGD). Taka pravnomočna oblikovalna sodba zato res pomeni konstitutivno prenehanje poslovnega deleža družbenika v družbi in je vpis prenehanja v sodni register le deklaratornega značaja. Načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo (glej prvi in drugi odstavek 8. člena ZSReg), na kateri je pritožbeno sodišče oprlo svoj sklep, ne moreta biti uporabljena na tak način, ker bi to res pomenilo izenačenje publicitetnega načela s konstitutivnostjo vpisa v sodni register, kar bi bilo v direktnem nasprotju z določbama drugega odstavka 436. člena in prvega odstavka 437. člena ZGD, kot pravilno trdi vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti. Iz razlogov, ki jih je uporabilo pritožbeno sodišče, torej izpodbijani sklep materialnopravno ni utemeljen.

Z izpodbijanim sklepom je pritožbeno sodišče potrdilo sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka. Tak sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil izdan na podlagi določbe prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (in ne po določbi četrtega odstavka 24. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-A, ki je začel veljati šele 21.9.2002), je po vsebini procesni sklep o tem, proti komu in kdaj se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa prvotnega dolžnika - gospodarske družbe iz sodnega registra. Za izdajo takega sklepa pa zadošča, da je oseba, proti kateri je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje izvršilnega postopka, vpisana kot družbenik izbrisane gospodarske družbe v sodni register. Dokazovanje, da ta oseba ob izbrisu gospodarske družbe ni bila več njen družbenik, ni stvar odločanja o nadaljevanju izvršilnega postopka. Vlogo, v kateri novi dolžnik zatrjuje, da obveznost izbrisane gospodarske družbe ni prešla nanj, namreč sodišče prve stopnje obravnava kot ugovor zoper sklep o izvršbi po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, vložen po izteku roka, in se o tem vprašanju ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka (glej načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja I/2003). Izpodbijani sklep je tako kot procesni sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka pravilen in zakonit. O bistveni kršitvi določb postopka: Glede na to, da je izpodbijani sklep zakonit iz drugih razlogov, ne iz tistih, zaradi katerih ga je izdalo pritožbeno sodišče, tudi zatrjevana kršitev procesne določbe prvega odstavka 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (da pritožbeno sodišče ni presodilo navedb, da obstaja pravnomočna sodba o izstopu J.S. iz družbe, ampak je ugotovilo samo to, da predložene sodbe ne more upoštevati, ker na njej ni potrdila o pravnomočnosti), ni vplivala in ni mogla vplivati na njegovo pravilnost in zakonitost. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena in jo je na podlagi določbe 378. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo.

Z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijani sklep pa je po vsebini tudi sklep, ki ima za novega dolžnika pomen sklepa o izvršbi po prvem odstavku 44. člena ZIZ. Dovoljuje namreč, da se izvršilni postopek, ki se je začel proti gospodarski družbi, po njenem izbrisu iz sodnega registra nadaljuje proti družbeniku; torej da se izvršba, ki je bila dovoljena proti gospodarski družbi, sedaj dovoli proti njenemu družbeniku. Zato je treba pritožbo dolžnika J.S. (ki ugovarja prehodu obveznosti z izbrisane gospodarske družbe nanj) zoper sklep o nadaljevanju postopka obravnavati tudi kot ugovor zoper sklep o izvršbi. Glede na to, da je rok za ugovor zoper sklep o izvršbi za prvotnega dolžnika že potekel, gre formalno za ugovor po izteku roka po določbi 56. člena ZIZ (formalno zato, ker je novi dolžnik šele po izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka kot novega sklepa o izvršbi dobil pravico, da ugovor sploh lahko vloži). O ugovoru odloči sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi (54. člen ZIZ). V primeru, ko je prišlo do prekinitve izvršilnega postopka, lahko o ugovoru odloči šele po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka, ker med prekinitvijo sodišče ne more opravljati nobenih procesnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tako bo moralo sodišče prve stopnje v tej zadevi izdati sklep o ugovoru dolžnika J.S. proti sklepu o izvršbi. Ni mogoče šteti, da je s pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka že odločeno o odgovornosti družbenika za obveznost iz sodnega registra izbrisane družbe, torej smiselno tudi o ugovoru zoper sklep o izvršbi (kot je mogoče razbrati iz sklepa sodišča prve stopnje, izdanega v tej zadevi dne 5.4.2004).