Jedro

Na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo izdatki, ki jih ima prosilec za poravnavanje svojih obveznosti na podlagi administrativnih prepovedi, niti stroški, ki jih ima z lastnim preživljanjem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu dodelitve odvetnice v postopku opr. št. III P 882/2011, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim izpolnjevati finančni pogoj. Ta se ugotavlja glede na njegove dohodke in premoženje ter dohodke in premoženje njegove družine. Pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca se upoštevajo povprečni mesečni dohodki v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje. Do brezplačne pravne pomoči je tako upravičena oseba, katere mesečni dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, v povezavi z Zakonom o dodatni interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12) ter znaša 520,00 EUR. Tožnica je samska oseba ter je zaposlena. Njen dohodek v zadnjih treh mesecih je znašal 1.822,57 EUR, kar mesečno povprečno znese 607,52 EUR. V letu 2011 je prejela tudi regres v znesku 750,00 EUR, v letu 2012 pa prvi del regresa v znesku 304,97 EUR. Ob tem tožnica plačuje preživnino za otroka v mesečnem znesku 50,00 EUR. Mesečni dohodek tožnice tako znaša cca. 620,00 EUR, s čimer pa presega cenzus, ki znaša 520,00 EUR. Ker tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka njeno vlogo zavrnila.

Tožnica v tožbi navaja, da pri izračunu njenih mesečnih dohodkov tožena stranka ni upoštevala kredita, katerega mesečni obrok znaša 140,00 EUR. Prav tako ni upoštevala, da živi v najemniškem stanovanju, ker se je zaradi fizičnega nasilja morala odseliti od bivšega moža. Za najemnino plačuje 230,00 EUR mesečno, dodatno pa še obratovalne stroške okoli 100,00 EUR. Sprašuje, kako naj glede na navedene stroške preživi ter še plača stroške odvetnika, da bi iztožila, kar ji po 22 letih skupnega življenja z bivšim možem pripada. V vlogi z dne 29. 8. 2012 pa je tožnica še navedla, da se je k njej zaradi spora z očetom preselil sin, ki ima status študenta. Prosi za ugodno rešitev vloge, zato je sodišče štelo, da smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja pa morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da so do brezplačne pravne pomoči upravičene osebe, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oziroma nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. V času vložitve vloge je višino osnovnega zneska minimalnega dohodka določal ZDIU12 in sicer v višini 260,00 EUR. Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tako znašal 520,00 EUR.

Zakonodajalec je torej finančni kriterij do upravičenja do brezplačne pravne pomoči omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus pa sta pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vezana tako organ za brezplačno pravno pomoč kakor tudi sodišče. Glede na višino prejemkov tožnice iz naslova plače ter upoštevaje preživninsko obveznost tožnice je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo. Pri tem sicer iz obrazložitve odločbe ni jasno razvidno, kako je tožena stranka pri izračunu lastnega dohodka tožnice za relevantno obdobje upoštevala prejeti regres za leto 2011 ter prvi del regresa za leto 2012, vendar ne glede na navedene prejemke sodišče ugotavlja, da tožnica tudi ob upoštevanju zgolj prejete plače v višini 607,52 EUR ter plačane preživnine v znesku 50,00 EUR ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj mesečni dohodek še vedno znaša 557,52 EUR.

Ugotovitvam tožene stranke glede višine lastnega dohodka tudi tožnica v tožbi ne nasprotuje, ugovarja le, da tožena stranka ni pri tem upoštevala njenih obveznosti iz naslova odplačevanja kredita ter najemnino in obratovalne stroške za stanovanje. Navedene okoliščin pa za samo odločitev v zadevi niso relevantne, saj na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo izdatki, ki jih ima prosilec za poravnavanje svojih obveznosti na podlagi administrativnih prepovedi, niti stroški, ki jih ima z lastnim preživljanjem. Pri omogočanju dostopa do brezplačne pravne pomoči se namreč v skladu z določbami ZBPP in socialno varstvenimi predpisi šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. V navedenem minimalnem dohodku pa so že upoštevana sredstva, ki so potrebna za zadovoljitev minimalnih življenjskih potreb (v višini, ki omogoča preživetje). Višina minimalnega dohodka tako po ZDIU12 znaša 260,00 EUR, medtem ko ZBPP kot kriterij za ugotavljanje socialne ogroženosti določa dvakratnik navedenega zneska, to je znesek 520,00 EUR. Tožnici pa je dohodek v navedeni višini zagotovljen.

Tožnica je v dopolnitvi tožbe tudi navedla, da se je k njej naknadno preselil sin, ki ima status študenta. Navedene okoliščine pa sodišče v tem postopku ne more upoštevati, ker se v upravnem sporu presoja zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe glede na dejansko in pravno stanje, kot je bilo v času njene izdaje. Tedaj pa sin ni živel z njo v skupnem gospodinjstvu, zato navedena sprememba ne more vplivati na odločitev v tej zadevi. Ob tem pa sodišče dodaja, da lahko prosilec zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka, zato lahko tožnica, če meni, da so se dejanske okoliščine po izdaji odločbe spremenile, tako da izpolnjuje pogoje, ponovno zaprosi za BPP, vendar pa mora po določbah ZBPP pogoje za odobritev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega je ta odobrena.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).