Jedro

ZST (do novele, ki je bila objavljena v Ur.l. RS št. 14/91) obveznosti, ki jih je za vloge oziroma odločbe predpisoval v tarif.

št. 1 in 2, ni urejal ločeno glede na pravdni in izvršilni postopek.

Po noveli pa jih je urejal ločeno (s 100 % povečanjem) glede na postopek v gospodarskih sporih.

Določbi 4. odst. tarif. št. 1 in 5. odst. tarif. št. 2 ZST sta povsem jasni in ne potrebujeta dodatne razlage. Zato se uporabljata tako, kot se glasita.

ZST 100 % povečanja obveznosti za vloge oziroma odločbe iz tarif. št. 1 in 2 ZST ni vezal na subjekte iz 1. točke 489. čl. in iz 489.a čl. ZPP, ampak na postopek v gospodarskih sporih, ki pa se začne šele s pravnomočnostjo sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje po ugovoru dolžnika odločilo o razveljavitvi sklepa o izvršbi (izdanega na podlagi verodostojne listine) v tistem delu, s katerima je bila dovoljena izvršba.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Ugotovi se, da je taksni zavezanec (upnik) na podlagi 26. čl. v zvezi s 6. in 7. čl. Zakona o sodnih taksah dolžan v 15 dneh od vročitve tega sklepa plačati takso za izvršilni predlog in sklep v znesku 3.300,00 SIT po 2. odst. tarif. št. 1 in 3. odst. tarif. št. 2 ZST ter takso za opomin v znesku 825,00 SIT po tarif. št. 37 ZST, skupaj torej 4.125,00 SIT."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sodno takso za predlog in sklep o izvršbi odmerilo v znesku 6.600,00 SIT (na podlagi 4. odst. tarif. št. 1 in očitno 5. odst. tarif. št. 2 ZST), opominsko takso pa v znesku 825,00 SIT (na podlagi tarif. št. 37 ZST) - skupno je torej takse odmerilo v znesku 7.425,00 SIT.

Proti odločbi o odmeri taks (1. odst. 27. čl. ZST) se je zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava pritožil taksni zavezanec (2. odst. 27. čl. ZST).

Predlagal je, da drugostopno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da sodno takso odmeri brez 100 % povečanja. Pri tem ni priglasil pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o sodnih taksah (Ur.l. SRS št. 30/78, 10/79, 36/83, 46/86, 34/88 in 1/90) obveznosti, ki jih je predpisoval za vloge oziroma odločbe, ni urejal ločeno glede na pravdni in izvršilni postopek. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Ur.l. RS št. 14/91) pa je obveznosti za vloge oziroma odločbe, ki so bile predpisane v tarif. št. 1 in 2 uredil ločeno glede na postopek v gospodarskih sporih, in sicer je za vloge oziroma odločbe predpisal obveznost s 100 % povečanjem (4. odst. tarif. št. 1 in 5. odst. tarif. št. 2 ZST).

V tem pogledu sta navedeni določbi ZST povsem jasni, zato ni potrebna nobena dodatna razlaga. Navedeni določbi se torej uporabljata tako, kot se glasita. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje pri odmeri sodne takse (za predlog in sklep o izvršbi) ne bi smelo upoštevati njenega 100 % povečanja. Pravdni postopek po posebnih pravilih postopka v gospodarskih sporih se namreč začne šele s pravnomočnostjo sklepa, s katerim sodišče prve stopnje po ugovoru dolžnika odloči o razveljavitvi sklepa o izvršbi (izdanega na podlagi verodostojne listine) v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (2. odst. 55.a čl. Zakona o izvršilnem postopku (ZIP)).

Ker ZST 100 % povečanja taksne obveznosti ni vezal na subjekte iz 1. točke 489. čl. oziroma iz 489.a čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ampak na postopek v gospodarskih sporih, je sodišče druge stopnje (ob smiselni uporabi 3. točke 380. čl. ZPP) pritožbi ugodilo in izpodbijano odločbo o odmeri taks spremenilo tako, da je sodno takso za predlog in sklep o izvršbi namesto v znesku 6.600,00 SIT odmerilo v znesku 3.300,00 SIT, torej brez 100 % povečanja. Opominska taksa pa je ostala nespremenjena (825,00 SIT). Tako je drugostopno sodišče v "spornem gospodarskem razmerju" takse odmerilo v skupnem znesku 4.125,00 SIT (in ne 7.425,00 SIT).