Jedro

Za izjemo od splošnega pravila iz 10. člena ZUPJS, po katerem se zakonec šteje kot družinski član, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, torej da gre za zakonca osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Oba pogoja mora biti izpolnjena sočasno. Pomeni, da se zakonec, četudi z upravičencem ni več dejansko povezan, vendar pa postopek za razvezo zakonske zveze ni niti začet, upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca. Takšno stališče je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča že zavzeto.

V obravnavnem predsodnem upravnem postopku je bila tožnikova žena, četudi med njima ni dejanske povezanosti, vendar postopek za razvezo zakonske zveze ni bil začet, utemeljeno upoštevana pri ugotavljanju materialnega položaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 8. 12. 2017 in št. ... z dne 10. 4. 2018 ter dodelitev denarne socialne pomoči v višini 292,56 EUR mesečno, pravice do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, od 1. 12. 2017 do pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje. Zavrnilo je podredni tožbeni zahtevek1 na odpravo istih odločb ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje. Sklenilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka. Zaključilo je, da sta izpodbijana posamična upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku in povračilo stroškov.

S predhodno odločbo z dne 12. 4. 2017 mu je bila po izjavi A.A., da v zakonski zvezi nista že več kot 10 let in nista povezana, priznana denarna socialna pomoč v obdobju od 1. 3. 2017 do 31. 5. 2017. Ugotovljeno je bilo, da žena ne šteje za družinskega člana in se njeno premoženjsko stanje ne upošteva pri ugotavljanju materialne ogroženosti. Enako tudi z odločbo z dne 12. 6. 2017, s katero mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena za obdobje od 1. 6. 2017 do 30. 11. 2017. Gre za poseben primer, zato ga je potrebno tako tudi obravnavati. Z ženo namreč, razen na papirju, nista več zakonca, saj nista povezana, zanj ne skrbi niti ne prispeva k preživljanju. Zaradi prestajanja večletne zaporne kazni je družina razpadla, vendar psihično in finančno ni pripravljen na formalno razvezo zakonske zveze. Med njima ni volje za obstoj zakonske zveze niti ni ta navzven razvidna. Prišlo je do razpada življenjske in ekonomske skupnosti, kar se kaže v prenehanju čustvene naklonjenosti oziroma pripadnosti ter ločenosti življenj. Po sodni praksi v zvezi s skupnim premoženjem zakoncev (VSL sodba in sklep I Cp 3348/2012) je pomembna dejanska, ne pa formalna narava razmerja. Premoženje A.A. ni njegovo premoženje, zato ga ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja. Zakonec, ki z družino ni povezan, se po 11. členu ZUPJS ne upošteva v krog oseb za ugotavljanje materialnega položaja. Zgolj nezačet postopek razveze zakonske zveze ne more biti sam po sebi razlog, da se zakonca šteje za družinskega člana. V vlogi je ženo navedel le zato, ker nista formalno razvezana in bi v nasprotnem primeru kazensko ter materialno odgovarjal za dajanje lažnih podatkov.

Stalno bivanje ima prijavljeno na naslovu B., hiša se je v času prestajanja zaporne kazni deloma porušila. Izgubil je vse premoženje in nima urejenega zdravstvenega zavarovanja. Z razmerami je center za socialno delo seznanjen, vendar mu ne nudi ustrezne pomoči po ZSV. Dodelitev denarne socialne pomoči mu je bila zavrnjena tudi s kasnejšo odločbo z dne 13. 4. 2018, s katero je bila žena šteta kot družinski član. V predsodnem upravnem postopku so bila kršena postopkovna pravila, vendar se sodišče prve stopnje do tega ni opredelilo, zato sodbe ni mogoče preizkusiti. Kršeno je bilo načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP in zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.

Izpodbijana sodba vsebuje pravilne dejanske in utemeljene materialno pravne razloge, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša. Glede na pritožbene navedbe je potrebno dodatno predvsem naslednje.

5. Zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče naj ne bi opredelilo do nekaterih tožnikovih trditev, ni podana. Podana bi bila, če bi imela sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, zlasti pa, če bi bil izrek nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom ali če sodba sploh ne bi imela razlogov ali ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali bi bili nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti nima.

Kršitev dolžnosti opredelitve bi sicer lahko predstavljala kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, vendar se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh tožnikovih navedb, bistvenih za razsojo zadeve. Pravici stranke do izjavljanja ustreza obveznost sodišča, da se z njenimi navedbami seznani in se do njih tudi opredeli. Vendar se ni dolžno opredeliti do vseh navedb strank, temveč le do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena. Kljub temu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo že v predsodnem upravnem postopku dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Obstoj zakonske zveze, četudi zgolj formalen, je razviden iz podatkov uradnih evidenc, poleg tega je tožnik v vlogi za dodelitev denarne socialne pomoči A.A. že sam navedel kot ženo. V takšnih okoliščinah organ skladno s 1. odstavkom 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)3 odloča v skrajšanem ugotovitvenem postopku, v katerem stranke ni potrebno zaslišati (3. odstavek 144. člena ZUP). Pritožbene navedbe v smeri kršitve načel materialne resnice in zaslišanja stranke morajo zato ostati brezuspešne.

6. Čeprav v predhodnih upravnih postopkih za dodelitev denarne socialne pomoči tožnikova žena ni bila upoštevana kot družinski član in posledično njeno premoženje ni bilo upoštevano v tožnikov materialni položaj, to za odločitev v obravnavanem primeru ne more biti relevantno. Po sodni praksi4 neenakosti pri obravnavanju v izvensodnih postopkih, ki je samo po sebi v nasprotju z zakonom, ni mogoče upoštevati. V nepravu se namreč ni mogoče uspešno sklicevati na enakost pred zakonom. Sodišče je dolžno odločati po ustavi in zakonu, torej v obravnavnem primeru na podlagi in pod pogoji Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)5. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, je eden od pogojev, da se zakonec ne šteje med družinske člane upravičenca, začetek postopka za razvezo zakonske zveze. Ta pa v obravnavanem primeru zagotovo ni začet. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino bistveno.

7. Po 9. členu ZUPJS se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skladu z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, in za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije najemnine, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, glede katerih se uporablja zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Krog oseb, ki se poleg vlagatelja upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, je določen v 10. členu ZUPJS. Po 1. točki 1. odstavka se upošteva tudi zakonec. Kot izjema je v 3. točki 11. člena ZUPJS določeno, da se pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva zakonec osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, in je začet postopek za razvezo zakonske zveze ali pogrešan zakonec.

Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da morata biti za izjemo od splošnega pravila iz 10. člena ZUPJS, po katerem se zakonec šteje kot družinski član, kumulativno izpolnjena dva pogoja, torej da gre za zakonca osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, in da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Oba pogoja mora biti izpolnjena sočasno. Pomeni, da se zakonec, četudi z upravičencem ni več dejansko povezan, vendar pa postopek za razvezo zakonske zveze ni niti začet, upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca. Takšno stališče je bilo v sodni praksi pritožbenega sodišča6 že zavzeto. Drugačno pritožnikovo stališče, torej da nezačet postopek razveze zakonske zveze ne more biti sam po sebi razlog, da se zakonca šteje za družinskega člana, je zmotno in zato ni sprejemljivo. Civilna sodna praksa o skupnem premoženju zakoncev glede na citirane specialne predpise za dodelitev obravnavanih socialno varstvenih dajatev sploh ne more biti uporabljiva, zato pritožbene navedbe v tej smeri niso utemeljene.

8. V obravnavnem predsodnem upravnem postopku je bila torej tožnikova žena, četudi med njima ni dejanske povezanosti, vendar postopek za razvezo zakonske zveze ni bil začet, utemeljeno upoštevana pri ugotavljanju materialnega položaja. Ker je ugotovljeno premoženje družine, torej tožnika in žene, presegalo znesek premoženja, ki je določen za upravičenost do denarne socialne pomoči, je bila zahteva za dodelitev tega socialno varstvenega prejemka in posledično pravice do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ter kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma pravilno in zakonito zavrnjena. Pomeni, da je tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje obravnavane socialno varstvene dajatve ter na njo vezanih pravic iz javnih sredstev utemeljeno zavrnjen.

9. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov je bilo potrebno tudi pritožbo kot neutemeljeno zavrniti ter na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale obsežne pritožbene navedbe, od razlogov za nezačet postopek razveze zakonske zveze do siceršnjih tožnikovih socialnih razmer in nekatere druge, za odločitev v tej zadevi niso pravno relevantne.7

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo na temelju 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno odločiti še, da tožnik stroške pritožbe krije sam.

1 Gre zgolj za navidezno kumulacijo tožbenih zahtevkov. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 4 Npr. Psp 158/2015. 5 Ur. l. RS, št. 62/2012 s spremembami. 6 Npr. Psp 673/2015. 7 Prvi odstavek 360. člena ZPP.