Up-56/99

31. 5. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 31. maja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 220/98 z dne 22. 12. 1998 v zvezi z odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 137/97 z dne 16. 4. 1998 in v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 906/95 z dne 14. 5. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik se ne strinja z odločitvami sodišč, s katerimi je bil zavrnjen njegov zahtevek za ponovno odmero starostne pokojnine. Po njegovem mnenju neutemeljeno niso bili upoštevani osebni dohodki za delo v podaljšanem delovnem času, ki se je štelo kot poseben delovni pogoj, od katerih so bili plačani tudi ustrezni prispevki. S takimi odločitvami naj bi mu bile kršene pravice, ki naj bi mu pripadale po zakonu in po 22. in 23. členu Ustave.

2.Pritožnik izpodbija sodbe, izdane v obnovitvenem postopku.

3.Ustavno sodišče zato pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic lahko presoja njegove navedbe le kolikor se nanašajo na postopek o zahtevi za obnovo postopka. Navedb o kršitvah pravic v postopku, ki je bil pravnomočno končan pred vložitvijo predloga za obnovo postopka, zato v postopku ustavne pritožbe ni mogoče upoštevati. Tako ni mogoče upoštevati pritožnikovih navedb o dolgotrajnosti postopka in navedb glede domnevnih nepravilnosti v dokaznem postopku.

4.Pritožnik je uveljavljal obnovitveni razlog iz 9. točke 421. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - ZPP-77), po katerem se postopek na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

5.Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Poseg v to ustavno pravico bi bil podan, če bi bil posamični akt sprejet v postopku, v katerem bi pritožnik ne mogel uveljavljati ali bi le omejeno lahko uveljavljal svojo pravico, kar bi lahko posledično prizadelo tudi kakšno drugo njegovo pravico. Do tega bi lahko prišlo, kolikor bi pritožnik sicer izpolnjeval z zakonom določene pogoje za uveljavitev oziroma priznanje pravice, pa zaradi neustavnega oziroma nezakonitega postopka te svoje pravice ne bi mogel uveljaviti. V obravnavani zadevi očitno ne gre za tak primer. Pritožnik ni izkazal, da bi sodišče kršilo to pravico z neenako obravnavo njegovih pravic v obnovitvenem postopku, senat Ustavnega sodišča pa v okoliščinah te ustavne pritožbe tudi ni našel razlogov, ki bi govorili za to, da sodišče pritožnikovim pravicam ni zagotavljalo enakega sodnega varstva, kakor to velja za vsakogar v enakem pravnem položaju.

6.Ustavno sodišče napačne uporabe procesnega prava same po sebi v postopku ustavne pritožbe ne ocenjuje, pač pa presoja le, ali je sodišče v rednem postopku izdalo odločbo na podlagi zakona, ki je v nasprotju z Ustavo ali na podlagi z Ustavo neskladne interpretacije zakona ter, ali je s tem kršilo človekove pravice in temeljne svoboščine. V obravnavanem primeru očitno ne gre za nobeno od takšnih kršitev Ustave. Iz sodbe revizijskega sodišča in nižjih sodišč je razvidno, da so vsa sodišča utemeljila, zakaj uveljavljeni obnovitveni razlog ni podan. Utemeljitvam, po katerih je pritožnik dokazoval dejstvo, ki za odločitev v sporu ni bilo odločilno, ni mogoče očitati neskladnosti z Ustavo.

7.Ker v izpodbijanem obnovitvenem postopku očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan