Jedro

Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni odredilo zadržanja in zdravljenja A. A. na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, zato tudi ni bilo dolžno ugotavljati pogojev za takšno zadržanje in uporabiti postopkovnih določb ZDZdr. Izpodbijana odločitev temelji na določbah DZ o ukrepih za varstvo koristi otroka, natančneje začasnih odredbah. Bistvo sprejete odločitve je v obveznosti A. A., da se z namenom odvrnitve hude ogroženosti svojega zdravja in življenja udeleži bolnišničnega zdravljenja odvisnosti od alkohola in prepovedanih drog. Dolžnosti ostalih udeležencev so podporne, namenjene so izpolnitvi A. A. obveznosti. Med njimi je tudi obveznost pritožnice, da A. A. sprejme na zdravljenje ter aktivira vse razpoložljive strokovne vire, da jo na njem zadrži, jo zanj motivira in jo v procesu zdravljenja podpira.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Nasprotna udeleženca sta starša druge udeleženke mld. A. A., stare 17 let.

2.Pred sodiščem prve stopnje poteka postopek zaradi ukrepa za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja - namestitev A. A. v strokovni center.

3.V okviru tega postopka je sodišče prve stopnje z začasno odredbo z dne 29. 8. 2024 A. A. začasno namestilo v Strokovni center B. (SC B.) ter ob tem začasno uredilo njene stike z nasprotnima udeležencema.

4.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje A. A. odredilo bolnišnično zdravljenje odvisnosti od alkohola in psihoaktivnih substanc v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike ..., Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (CZOPD), na oddelku za detoksikacijo (do 6 tednov), nato na oddelku za podaljšano psihoterapevtsko zdravljenje (8 tednov) in nato v oddelku za osebe z odvisnosti soobstoječimi duševnimi motnjami (6 do 10 tednov) ter SC B. naložilo, da se v roku dveh dni od prejema začasne odredbe dogovori za datum sprejema A. A. v CZOPD in nato ob pomoči predlagatelja in morebitni asistenci policije in druge nasprotne udeleženke A. A. pripelje v CZOPD, ki bo izvedel bolnišnično zdravljenje (I. in II. točka izreka). Kar je predlagatelj zahteval več ali drugače, je sodišče zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča ter da pravno sredstvo zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (IV. in V. točka izreka).

5.Zoper I. in II. točko izreka vlaga pritožbo tretja udeleženka Univerzitetna psihiatrična klinika ... (UPK). Kot bistveno navaja, da področje zdravljenja v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve ureja Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr). Ker sodišče pri izdaji začasne odredbe ni uporabilo določb tega zakona, je zmotno uporabilo materialno pravo. ZDZdr v 39. členu določa pogoje za dopustnost zdravljenja osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve na podlagi sklepa sodišča. Sodišče bi moralo ob smiselni uporabi določb ZDZdr pred izdajo začasne odredbe postaviti izvedenca, saj bi le strokovnjak psihiatrične stroke lahko podal mnenje in oceno, ali so ti pogoji izpolnjeni. Izpodbijani sklep je neizvršljiv, saj CZOPD ne razpolaga z oddelkom pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Bolnišnično zdravljenje v CZOPD je v celoti prostovoljno in temelji na terapevtskem dogovoru med pacientom in terapevti. Možnosti prisilnega zdravljenja odvisnosti v Sloveniji ni, prav tako tovrstno zdravljenje po strokovnih smernicah ni indicirano, saj zaradi narave motnje odvisnosti takšno zdravljenje ne more biti uspešno. Zdravljenje sindroma odvisnosti bi bilo mogoče le ob soglasju in zadostni motivaciji druge udeleženke, teh pa tudi po zadnjem ambulantnem pregledu ni. V primeru mladostnikov, ki se kronično in ponavljajoče ogrožajo zaradi uporabe psihoaktivnih substanc in drugega posrednega samoogrožajočega vedenja, bi bila indicirana zgolj dolgotrajna namestitev v vzgojno ustanovo (ustrezen strokovni center), v okviru katere bi jim lahko v celoti onemogočili dostop do psihoaktivnih substanc in jim nudili potrebne podporne programe. Tovrstnih ustanov v Sloveniji zaenkrat ni.

6.Pritožba je bila vročena ostalim udeležencem, ki odgovora nanjo niso vložili.

7.Pritožba ni utemeljena.

8.Udeleženci v nepravdnem postopku so predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, in oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 21. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Pritožnica ni formalna udeleženka postopka niti oseba, glede katere se vodi postopek, zato je njena udeležba v postopku, s tem pa tudi pravica do opravljanja procesnih dejanj, zamejena z vsebino in obsegom njenega pravnega interesa.

9.S pritožbenimi očitki, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo potrebnih dejstev in obrazložilo svoje odločitve za odreditev bolnišničnega zdravljenja odvisnosti A. A., pritožnica meje svojega pravnega interesa presega. Pritožnica namreč ne nastopa v vlogi zastopnika A. A. koristi. Za varstvo te koristi v postopku skrbijo A. A. sama, nasprotna udeleženca kot njena zakonita zastopnika in center za socialno delo. Nobeden od njih zoper izdano začasno odredbo ni vložil pravnega sredstva.

10.Pritožnica si napačno razlaga domet sprejete odločitve in vsebino svoje obveznosti. Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni odredilo zadržanja in zdravljenja A. A. na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, zato tudi ni bilo dolžno ugotavljati pogojev za takšno zadržanje in uporabiti postopkovnih določb ZDZdr. Izpodbijana odločitev temelji na določbah Družinskega zakonika (DZ) o ukrepih za varstvo koristi otroka, natančneje začasnih odredbah. Bistvo sprejete odločitve je v obveznosti A. A., da se z namenom odvrnitve hude ogroženosti svojega zdravja in življenja udeleži bolnišničnega zdravljenja odvisnosti od alkohola in prepovedanih drog. Dolžnosti ostalih udeležencev so podporne, namenjene so izpolnitvi A. A. obveznosti. Med njimi je tudi obveznost pritožnice, da A. A. sprejme na zdravljenje ter aktivira vse razpoložljive strokovne vire, da jo na njem zadrži, jo zanj motivira in jo v procesu zdravljenja podpira.

Prvi korak na tej poti bo poskus detoksikacije.

11.Za celovit odgovor na pritožbene navedbe je potrebno samo še opozorilo, da se dolžnost zaščite otroka in varovanja njegove največje koristi nanaša na vse dejavnosti v zvezi z otroki ter na vse osebe in institucije, ki se s temi dejavnostmi ukvarjajo.

A. A. je še vedno otrok in zato uživa posebno varstvo države (5. člen in drugi odstavek 2. člena DZ). Res je, da se z odraščanjem sposobnost otroka za vplivanje na lastno življenje razvija in krepi ter otrok postopoma pridobiva pravico do samostojnega odločanja. Vendar je vse do dopolnitve 18. leta ta pravica (lahko) omejena. Ko otrokove želje in volja pridejo v tako hudo nasprotje z njegovo varnostjo in koristmi, kot je to v primeru A. A., ima država skupaj s svojimi podsistemi dolžnost odzvati se na to in otroka (vsaj poskusiti) zaščititi, četudi je to zoper njegovo lastno voljo. In ravno to je z izpodbijano odločitvijo storilo sodišče prve stopnje in to bo morala v okviru svojih strokovnih in dejanskih zmožnosti z vso resnostjo in zavzetostjo storiti pritožnica - tako na podlagi izdane začasne odredbe kot v primeru ponovne hospitalizacije A. A. na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve.

12.Pritožbena opozorila na dobre prakse iz tujine so odveč. Odsotnost optimalnejših rešitev za zaščito otroka ni razlog, da sodišče opusti tiste, ki obstajajo in so na voljo.

13.Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 42. členom ZNP-1) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Vnaprejšnja zavrnitev sprejema A. A. na zdravljenje predstavlja kršitev te obveznosti in s tem izdane začasne odredbe.

2Primerjaj 3. člen Konvencije o otrokovih pravicah.

3Na ta oddelek je bila A. A. sprejeta že devetkrat, pa vedno po zelo kratkotrajnem bivanju (in tudi pred potekom veljavnosti sklepa sodišča) z njega odpuščena.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 2, 2/2, 5, 161, 162 Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 21, 21/1

Konvencije, Deklaracije Resolucije

Konvencija ZN o otrokovih pravicah (1989) - KOP - člen 3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.