- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sodba II Cp 3387/2016
ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.3387.2016 Civilni oddelek
Povzetek
- Vročanje dokumentov v pravdnem postopkuAli je bila kršena pravila o vročanju, ker toženec trdi, da ni prejel obvestil o naroku?
- Dokazno breme v postopkuKako se obravnavajo trditve o odsotnosti na naslovu vročanja brez predložitve dokazov?
- Uveljavljanje novih dejstev v pritožbiAli je dopustno navajanje novih dejstev v pritožbi in pod kakšnimi pogoji?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Za trditev o tem, da je bil na naslovu vročanja daljši čas odsoten, pritožnik ni predložil nobenega dokaza in gre torej za gole dejanske trditve. Z njegovimi dejanskimi navedbami pa domneve o resničnosti vsebine javne listine (prvi odstavek 224. člena ZPP) ni mogoče izpodbiti.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 128208/2015 z dne 27. 10. 2015 v celoti in toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki v znesku 181,00 EUR s pripadki.
2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija toženec, ki v obrazložitvi navaja, da obvestila o prispeli pošiljki niti vabila na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo ni prejel. V mesecu aprilu je doživel hudo delovno nesrečo, zaradi katere je bil več kot mesec dni hospitaliziran, kasneje pa gibalno omejen, zato ni mogel sprejemati pošte, ker je bil v oskrbi na drugem naslovu. Če bi vedel, da je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo, bi prosil za preložitev in zraven priložil vsa ustrezna zdravstvena potrdila. Zato predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek s stroškovno posledico.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Toženi smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ugodilna sodba je po njegovem mnenju obremenjena s kršitvijo pravil o vročanju.
5. V zvezi z uveljavljano procesno kršitvijo pritožnik navaja nova dejstva. To je glede na določbo 372. člena ZPP načelno dopustno, saj se te dejanske trditve nanašajo na pravilnost izpolnjene javne listine (vročilnice).
6. Ne glede na načelno in izjemno dopustnost navajanja novih dejstev pa v konkretnem primeru takšno uveljavljanje procesne kršitve ne more biti upoštevno. Za trditev o tem, da je bil na naslovu vročanja daljši čas odsoten, pritožnik ni predložil nobenega dokaza in gre torej za gole dejanske trditve. Z njegovimi dejanskimi navedbami pa domneve o resničnosti vsebine javne listine (prvi odstavek 224. člena ZPP) ni mogoče izpodbiti. Mogoče jo je namreč izpodbiti le z dokazi (četrti odstavek 224. člena ZPP).
7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tiste absolutno bistvene kršitve postopka, na katero je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).