Jedro

Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena ZEN in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje. Prvostopni organ je tako po ugotovitvi, da niso podani razlogi za zavrženje oziroma zavrnitev zahtev po 35. členu ZEN in po ugotovitvi, da so vse stranke na mejni obravnavi s predlagano mejo soglašale, smel izdati akt v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejene meje (in posledično tudi v delu, ki se nanaša na parcelacijo in izravnavo meje, ki ju pa tožnik po vsebini ne prereka).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom in odločbo je prvostopni organ sklenil, da se navedene upravne zadeve združijo v en postopek, odločil, da se v katastrski občini 1754 a. kot urejen evidentira del meje parcele 1196/7 s sosednjo parcelo 965; del meje parcele 968 s sosednjimi parcelami 965, 967, 1195/3 in 1196/7; del meje parcele 969 s sosednjo parcelo 1196/7 ter del meje parcele 963 s sosednjima parcelama 965 in 1196/7 (dotikališče) (1. točka izreka), da se v katastrski občini ... evidentira izravnani del meje parcele 965 s sosednjo parcelo 968 ter izravnani del meje parcele 963 s sosednjo parcelo 965 (2. točka izreka), da se v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: ukinejo se parcele 965, 968, 969 in 1196/7, nastanejo pa nove parcele 965/1, 965/2, 968/1, 968/2, 968/3, 969/1, 969/2, 1196/9, 1196/10 (3. točka izreka), da je grafični prikaz urejene meje in izravnanega dela meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (4. točka izreka) in da stroškov postopka ni (5. točka izreka). V obrazložitvi je organ navedel, da so A., A.A. in skupaj A.A. ter B.B., slednja po pooblaščencu B. d.o.o., vložili zahteve z več zahtevki (zahtevo za evidentiranje urejenega dela mej, parcelacijo in izravnavo dela meje), ki jim je bil priložen elaborat. Organ je zahtevke, ker se opirajo na isto oziroma podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, združil na podlagi 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po 28., 61. ter 48. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) se postopek evidentiranja urejene meje, parcelacije in izravnanega dela meje uvede na zahtevo lastnika parcele. Organ je ugotovil, da so vlagatelji zahtev lastniki obravnavanih parcel. Iz elaborata je razvidno, da je kot stranka v postopku poleg vlagateljev sodeloval tožnik. Vsem lastnikom oziroma upravljavcem parcel je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev zahtev po 35., 61. in 51. členu ZEN organ ni našel. Iz elaborata je razvidno, da se površina manjše izmed parcel, katere del meje se izravnava, spremeni za manj od 5 % oziroma 500 m2. Vsi lastniki, katerih parcele se izravnavajo in lastniki sosednjih parcel so se mejne obravnave udeležili in podpisali izjavo o strinjanju s potekom izravnane meje (zapisnik mejne obravnave z dnem zaključka 20. 11. 2012, dodatek k zapisniku z dne 14. 5. 2015), pogoj iz prvega odstavka 49. člena ZEN je izpolnjen, parcelacija se je izvedla na zahtevo in pod pogoji, ki jih je navedel lastnik parcele. Vse stranke so na mejni obravnavi tudi podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil izpodbijani akt prvostopnega organa.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da je ugotovitev organa, da naj bi tožnik preko svoje pooblaščenke sodeloval v postopku, napačna. Dejstvo je, da tožnik ni sodeloval v postopku urejanja meje in tudi ni nikogar pooblastil za zastopanje v tem postopku. Predlagal je, da po vpogledu v listine in zaslišanju strank sodišče tožbi ugodi, prvostopno odločbo odpravi ter naloži toženki, da tožniku povrne stroške postopka.

4. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Stranke z interesom A., A.A. in B.B. odgovora na tožbo niso podale.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o evidentiranju urejene meje, parcelaciji in izravnavi meje. Tožnik je bil v postopek pritegnjen kot lastnik sosednjega zemljišča s parc. št. 967, k.o. ...

8. Iz podatkov izpodbijanega akta in upravnih spisov izhaja, da je prvostopni organ na zahtevo strank z interesom A., A.A. ter skupaj A.A. in B.B. izvedel upravni postopek: - evidentiranja dela meje parcele 1196/7 s sosednjo parcelo 965; dela meje parcele 968 s sosednjimi parcelami 965, 967, 1195/3 in 1196/7; dela meje parcele 969 s sosednjo parcelo 1196/7 ter dela meje parcele 963 s sosednjima parcelama 965 in 1196/7 (dotikališče), - evidentiranja izravnave dela meje parcele 965 s sosednjo parcelo 968 ter izravnave dela meje parcele 963 s sosednjo parcelo 965, ter - evidentiranja parcelacije tako, da je ugotovil naslednje spremembe: ukinejo se parcele 965, 698, 696 in 1196/7, nastanejo pa nove parcele 965/1, 965/2, 968/1, 968/2, 968/3, 969/1, 969/2, 1196/9, 1196/10, vse k.o. ... Zahtevam za uvedbo teh postopkov je bil priložen elaborat v skladu z 29. členom ZEN, ki ji je bil priložen tudi zapisnik o mejni obravnavi. V elaboratu se nahaja pooblastilo tožnika pooblaščenki za zastopanje na mejni obravnavi, iz zapisnika o mejni obravnavi pa izhaja, da se je pooblaščenka tožnika udeležila mejne obravnave in podpisala, da se s predlagano mejo strinja, kar vse je ugotovljeno v izpodbijanem aktu.

9. Po 40. členu ZEN geodetska uprava z odločbo odloči o zahtevi za evidentiranje urejene meje (prvi odstavek). Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena tega zakona in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje. Prvostopni organ je tako po ugotovitvi, da niso podani razlogi za zavrženje oziroma zavrnitev zahtev po 35. členu ZEN in po ugotovitvi, da so vse stranke na mejni obravnavi s predlagano mejo soglašale, smel izdati akt v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejene meje (in posledično tudi v delu, ki se nanaša na parcelacijo in izravnavo meje, ki ju pa tožnik po vsebini ne prereka).

10. Tožnik ugovarja, da ni sodeloval v postopku urejanja meje in da ni nikogar pooblastil za zastopanje v tem postopku.

11. Po presoji sodišča je tožbeni ugovor tožnika nedopustna tožbena novota. Po 52. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

12. Ta ugovor bi tožnik lahko nedvomno uveljavljal že v pritožbi zoper prvostopni akt, saj je iz obrazložitve akta razviden potek mejne obravnave, vključno z udeležbo strank oziroma njihovih zastopnikov in pooblaščencev, vendar pa tega tožnik ni storil. V pritožbi je namreč (skupaj z C.C.) (med drugim) uveljavljal, da je ''v sklepu/odločbi navedeno, da je v postopku sodelovala po pooblastilu C.C., ki pa ni bila obveščena o takšni razdelitvi parcel, niti ji ni bilo pojasnjeno, kaj njen podpis pomeni''. Iz povedanega tako izhaja, da je smiselno uveljavljal napako volje svoje pooblaščenke pri izjavljanju o poteku predlagane meje. Napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje pa ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN), kot je navedel tudi že drugostopni organ v svoji odločbi. V tožbi pa tožnik sedaj tudi ni pojasnil, zakaj tega ugovora ni uveljavljal že v postopku izdaje upravnega akta oziroma v upravnem postopku.

13. Sodišče je glede na navedeno, ker je ugotovilo, da tožnik s tožbo uveljavlja nedopustno tožbeno novoto, kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (napačno uporabo materialnega prava ter bistvene kršitve pravil postopka), pa sodišče tudi ni našlo, tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 14. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 15. Sodišče v zadevi ni izvedlo predlaganih dokazov, ker so že podatki spisa dali zanesljivo podlago za odločitev v zadevi (59. člen ZUS-1).