Jedro

Ali naj sodišče strankam postopka naloži v predložitev sodišču določene listine (ali podatke), je stvar izvedbe dokaznega postopka, ki ga vodi in usmerja v tej fazi postopka sodišče prve stopnje. V primeru določbe 219.b člena ZPP sicer ni izrecno navedeno, da zoper tak sklep ni pritožbe, a že iz splošne določbe tretjega odstavka 270. člena ZPP izhaja, da zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka ni pritožbe.

Sodišče na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni vezano, kar pomeni, da lahko svoj sklep sodišče naknadno tudi spremeni, če presodi, da bi bilo to smotrno, smiselno in pravilno za zakonito izvedbo postopka.

Stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pritožnik in nasprotni udeleženec sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo predlagatelja A. A., s katero v vlogi z dne 19. 1. 2021 zahteva, da sodišče nasprotnemu udeležencu naloži predložitev dodatnih listin.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj A. A., iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi predlagatelja A. A. v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva povračilo stroškov predmetnega pritožbenega postopka.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovorili. Pritožbi kot neutemeljeni nasprotuje in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo zavrne. Zahteva povračilo stroškov odgovora na pritožbo kot pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. V predmetnem postopku odloča sodišče o predlogu za sodni preizkus denarne odpravnine po 388. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), o katerem odloča sodišče v nepravdnem postopku (prvi odstavek 50. člena in prvi odstavek 52. člena ZGD-1). Za postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine se smiselno uporabljajo tudi določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena ZGD-1 (drugi odstavek 388. člena ZGD-1). Ker gre za nepravdni postopek pa se za procesna vprašanja smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ZNP-1 ne določa drugače (42. člen ZNP-1). Bolj konkretno, gre za sodni preizkus denarne odpravnine pri prenosu delnic manjšinskih delničarjev (predlagateljev) na glavnega delničarja (nasprotnega udeleženca) delniške družbe B. d. d., po sklepu skupščine te družbe z dne 23. 9. 2014. 6. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 609. člena ZGD-1 pridobilo mnenje poravnalnega odbora za preizkus menjalnega razmerja. V okviru izdelave svojega mnenja je poravnalni odbor na podlagi šestega odstavka 609. člena ZGD-1 med drugim pritegnil zunanjega izvajalca, družbo A. d. o. o., in mu naročil pripravo izvedenskega mnenja tj. Poročila o oceni vrednosti 1 delnice družbe B. d. d. na dan 30. 9. 2014. Družba A. d. o. o. je mnenje izdelala (Poročilo o oceni vrednosti z dne 15. 11. 2019, C4), to mnenje pa je med drugim predstavljalo podlago za Mnenje poravnalnega odbora z dne 19. 11. 2019 (r. 66). Mnenje poravnalnega odbora s prilogami je bilo vročeno strankam postopka v izjavo. Pritožnik je mnenje v izjavo prejel najkasneje 18. 6. 2020 (povratnica v spisu pripeta k r. 105), ko je bil s strani sodišča tudi pozvan na podajo pripomb v roku 30 dni.1 Navedeni rok je bil pritožniku nato podaljšan s sklepom z dne 7. 7. 2020 za 60 dni (r. 111) in se je iztekel 13. 10. 2020.2 Pritožnik je znotraj tega roka: - z vlogo z dne 3. 8. 2020 (r. 114) sodišču predlagal, da nasprotnemu udeležencu naloži predložitev določenih listin, ki so predstavljale podlago za izdelavo mnenja družbe A. d. o. o. in so navedene na 45. strani njenega Poročila z dne 15. 11. 2019, - z vlogo z dne 9. 9. 2020 (r. 118) podal pripombe na mnenje poravnalnega odbora, kjer na več mestih problematizira dejstvo, da mu niso znani dokumenti, ki so predstavljali podlago za izdelavo mnenja družbe A. d. o. o., ter - z vlogo z dne 25. 9. 2020 (med drugim) na podlagi 219.b člena ZPP predlagal razkritje tudi tistih podatkov, ki so navedeni v seznamu virov, ki jih je družba A. d. o. o. uporabila pri svoji cenitvi in so navedeni na strani 61. njene cenitve, in sicer gre za dokumente, ki jih je družba uporabila za oceno finančne naložbe v C. 7. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3. 12. 2020 (r. 125) nasprotnemu udeležencu na podlagi 219.b člena ZPP naložilo, da predloži listine, ki se nanašajo na Investicijski projekt C., in sicer mu je naložilo predložitev listin, ki jih je pritožnik zahteval z vlogo z dne 3. 8. 2020. Sklep je bil pritožniku vročen 4. 12. 2020, vendar procesni roki v tistem času niso tekli oziroma so ponovno pričeli teči 1. 2. 2021.3 Pritožnik je nato z vlogo z dne 19. 1. 2021, o kateri je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom, predlagal, da sodišče nasprotnemu udeležencu naloži v predložitev (med drugim) tudi ostale dokumente in informacije, ki se nanašajo na C. in so navedeni na 61. strani cenitve A. d. o. o. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahtevo predlagatelj z dne 19. 1. 2021 zavrnilo, saj je pritožniku rok za podajanje pripomb na mnenje že potekel, s čimer mu je bila zagotovljena kontradiktornost, zato njegova dodatna zahteva za dokumentacijo kaže na zlorabo procesnih pravic in delovanje v nasprotju s 6. členom ZNP-1. 8. Glede na vse navedeno predstavlja izpodbijani sklep po presoji pritožbenega sodišča sklep, ki se nanaša na vprašanja o vodstvu postopka. Ali naj sodišče strankam postopka naloži v predložitev sodišču določene listine (ali podatke), je namreč stvar izvedbe dokaznega postopka, ki ga vodi in usmerja v tej fazi postopka sodišče prve stopnje. Slednje velja ne glede na to ali predlaga stranka predložitev listine v skladu z določbo 227. člena ZPP (kjer je še posebej določeno, da zoper odločbo, s katero sodišče eni stranki naloži predložitev določenih listin ni posebne pritožbe; šesti odstavek 227. člena ZPP) ali pa gre za predlog stranke, da sodišče s sklepom naloži nasprotni stranki, da razkritje podatke, ki so poslovna skrivnost v skladu z določbo 219. b člena ZPP.4 Tudi slednja določba je namreč umeščena v Osemnajsto poglavje ZPP, ki se nanaša na dokaze in izvajanje dokazov. V primeru določbe 219.b člena ZPP sicer ni izrecno navedeno, da zoper tak sklep ni pritožbe, a že iz splošne določbe tretjega odstavka 270. člena ZPP izhaja, da zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka ni pritožbe.

9. Pri tem velja opozoriti, da sodišče na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni vezano (četrti odstavek 329. člena ZPP), kar pomeni, da lahko svoj sklep sodišče naknadno tudi spremeni, če presodi, da bi bilo to smotrno, smiselno in pravilno za zakonito izvedbo postopka.

10. Na dovoljenost pritožbe ne more vplivati niti dejstvo, da iz pravnega pouka izpodbijanega sklepa izhaja, da je zoper sklep pritožba dovoljena. Stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.

11. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (prva točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 363. člena ZPP vse v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Ker je višje sodišče pritožbo zavrglo je hkrati odločilo, da pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Prav tako tudi nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka oziroma odgovora na pritožbo, saj z odgovorom na pritožbo z ničemer ni prispeval k njeni rešitvi.

1 Iz podatkov spisa sicer izhaja tudi, da je bil pooblaščenec pritožnika s tozadevnim mnenjem seznanjen in ga je prejel že dne 18. 12. 2019, ko so mu bile med drugim izročene tudi fotokopije mnenja in vseh prilog (glej uradni zaznamek v spisu na r. 79). 2 Upoštevaje dejstvo, da so sodne počitnice v letu 2020 na podlagi prvega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) v zvezi s 67. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) tekle zgolj od 1. 8. 2020 do 15. 8. 2020. 3 Gre za ukrepe zaradi pandemije COVID-19, zaradi katerih procesni roki v nenujnih sodnih zadevah v tistem obdobju niso tekli. 4 Določba 219.b člena ZPP se nanaša le na podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, in ne na listine. Poslovno skrivnost namreč ne predstavljajo listine, temveč zajema poslovna skrivnost nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje določene zahteve (prim. 2. člen Zakona o poslovni skrivnosti – ZPosS). Te so sicer pogosto navedene v listinah, vendar listina sama po sebi ne pomeni poslovne skrivnosti, temveč le njena vsebina oziroma podatki, ki so v njej.