Jedro

Toženec, kateremu poslovna sposobnost sicer ni bila formalno odvzeta, v času roka za odgovor na tožbo in tudi sedaj, ni imel oziroma nima pravdne (procesne) sposobnosti. V obravnavanem primeru je tako bila procesno nesposobnemu tožencu vročena tožba v odgovor, kar pomeni, da je v postopku bil udeležen toženec, ki ni bil in ki ni pravdno sposoben.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne v nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici iz naslova nepremoženjske škode plačati odškodnino v znesku 6.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 3. 2017 dalje do plačila (točka I izreka). Tožbeni zahtevek glede zamudnih obresti od 13. 10. 2015 do 16. 3. 2017 je zavrnilo (točka II izreka), v odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) pa je toženca zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov v višini 125,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Zamudno sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka. Osrednji pritožbeni ugovor je, da je tožba bila vročena tožencu, ki ni imel pravdne sposobnosti, in ker ni bil sposoben skrbeti za svoje procesne pravice tudi ni vložil odgovora na tožbo. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev zamudne sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ni sporno, da je bila tožencu z ustreznim pravnim poukom naj odgovori na tožbo, tožba vročena dne 27. 3. 2017 in da toženec ni vložil odgovora na tožbo. Ob takšni procesni situaciji je prvostopno sodišče tudi pravilno ugotovilo, da je tožba sklepčna in da so tako izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po določbi prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po določbi 80. člena ZPP pa mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka pravdno sposoben. V obravnavanem primeru (s tem dejstvom prvostopno sodišče ob izdaji zamudne sodbe sicer ni moglo biti seznanjeno) pa se je v nadaljevanju postopka v postopku vrnitve v prejšnje stanje z izvedencem psihiatrične stroke dr. M. K. ugotovilo, da toženec, ki ima že tako ali tako nizke intelektualne sposobnosti, boleha za organsko blodnjavo motnjo (iz psihiatrije je bil odpuščen približno tri tedne pred tem, ko je prejel tožbo) in da je v posledici svoje duševne bolezni sicer sposoben razumeti pomen svojih dejanj, ni pa sposoben skrbeti za varstvo svojih pravic in obveznosti. To pa pomeni, da toženec, kateremu poslovna sposobnost sicer ni bila formalno odvzeta, v času roka za odgovor na tožbo in tudi sedaj, ni imel oziroma nima pravdne (procesne) sposobnosti. V obravnavanem primeru je tako bila procesno nesposobnemu tožencu vročena tožba v odgovor, kar pomeni, da je v postopku bil udeležen toženec, ki ni bil in ki ni pravdno sposoben. S takšnim postopanjem pa je prvostopno sodišče kljub procesni skrbnosti zašlo v bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi pritožbeno sodišče že po uradni dolžnosti. Sicer pa navedeno kršitev uspešno uveljavlja tudi pritožba.

6. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo kot je razvidno iz izreka te odločbe (prvi odstavek 354. člena ZPP).

7. V nadaljnjem postopanju bo sodišče prve stopnje pri vročanju tožbe moralo upoštevati dejstvo, da toženec ni pravdno (procesno) sposoben. V ta namen bo tožencu, v kolikor se bo izkazalo, da toženec tudi ni dojel in razumel danega pooblastila pooblaščencu, to je Odvetniška pisarna M. d.o.o., postavilo zakonitega ali začasnega zastopnika oziroma skrbnika, s pomočjo katerega bo lahko toženec vložil odgovor na tožbo.

8. Pritožbeno sodišče je v posledici procesne nesposobnosti toženca razveljavilo zamudno sodbo. V posledici navedene razveljavitve pritožbeno sodišče ni moglo odločiti samo o zadevi in tudi ne odpraviti kršitve postopka.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).