Up-579/02 - 4

25. 9. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. pri Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 4. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 420/99 z dne 11. 7. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 701/97-8 z dne 7. 4. 1999, odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35601/369/95 z dne 19. 3. 1997 in odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Enote Ljubljana, Izpostave Litija, št. 356- 02-03-55/95 z dne 7. 6. 1995, se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Urbanistični inšpektor je pritožniku izdal odločbo o odstranitvi nezakonito zgrajenega objekta. Pravna sredstva zoper to odločbo so drugostopni upravni organ, Upravno in Vrhovno sodišče zavrnili. Pritožnik navaja, da drugostopni upravni organ in sodišči niso pravilno uporabili materialno pravo, saj ne gre za nezakonito zgrajeni objekt. Nepravilna in nerazumno široka razlaga nezakonite gradnje naj bi posegla v njegove pravice iz 22., 33. in prvega odstavka 67. člena Ustave. Pritožnik navaja, da njegova stanovanjska hiša in drvarnica stojita že desetletja, drvarnico je le preuredil v objekt, ki ustreza sodobnim merilom in pogojem, torej ni novogradnja, ki terja legalizacijo.

Lokacijsko dovoljenje naj bi pridobil zlahka, čeprav problem predstavlja neurejeno zemljiškoknjižno stanje. Oče naj bi leta 1962 kupil nepremičnine, vendar je zemljiškoknjižni vpis njegove lastninske pravice zamujal, ker so prodajalci umrli. Že od leta 1995 naj bi se trudil uskladiti zemljiškoknjižno stanje, vendar sodni postopki tečejo počasi, čeprav mu lastninske pravice nihče ne oporeka. Meni, da bi moral upravni organ prekiniti postopek in mu naložiti, naj pridobi lokacijsko dovoljenje.

B.

Ustavni pritožnik zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe, ko skuša v njej uveljavljati svojo razlago prava, s katero v upravnem sporu ni uspel. Oporeka namreč pravilnosti uporabe materialnega prava, kar ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper odločitev o odstranitvi nezakonito zgrajenega objekta ni uspel, samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi upravni organi ali sodišči zakon uporabili tako, da bi mu dali vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali niso morda odločitve tako očitno napačne ali brez razumne pravne utemeljitve, da bi jih bilo mogoče označiti za arbitrarne, kar bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave. Tega pa izpodbijanim odločbam ni mogoče očitati, saj sta tako upravna organa kot obe sodišči svoje odločitve utemeljili z razumnimi pravnimi argumenti. Pojasnili so, da je po 73. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - ZUN) urbanistični inšpektor odredil predpisani ukrep, če se je gradilo ali drugače posegalo v prostor brez lokacijskega dovoljenja.

Odločilno je, da je bil na objektu pritožnika izvršen poseg v prostor brez lokacijskega dovoljenja. Postopek pridobivanja dovoljenj za gradnjo pa je ločen od postopka, ki ga vodi urbanistična inšpekcija.

Pritožnik zatrjuje tudi kršitev 67. člena Ustave, vendar ta določba ne vsebuje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato se nanjo za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan