Jedro

Rojstvo otroka sicer predstavlja novo olajševalno okoliščino, vendar v konkretnem primeru, ko je sodišče druge stopnje obsojencu kazen znižalo prav ob posebej poudarjenemu upoštevanju skrbi za enega otroka, tako da tudi v primeru, če bi imel obsojenec ob izreku dva otroka, to ne bi bil očiten razlog za še milejšo obsodbo, zato ta okoliščina ni takšna, da bi se obsojencu lahko izredno omililo kazen.

Izrek

Zahteva obsojenčevega zagovornika za izredno omilitev kazni se zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenima sodbama je bil obsojeni spoznan za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po 1. odstavku 222. člena KZ RS ter mu je bila izrečena kazen zapora, v katero se mu je vštel pripor.

Obsojenčev zagovornik je dne 30.4.1993 vložil zahtevo za izredno omilitev kazni. V njej je uveljavil, da se je obsojencu v zakonski zvezi rodil drugi otrok. Poleg tega mora obsojenec zaradi vojnega stanja v BiH vzdrževati in preživljati štiri svoje sorodnike, ki prebivajo pri njem. Ti sorodniki dobivajo od Rdečega križa pomoč v hrani in obleki, medtem ko je ostalo breme preživljanja na obsojenčevih ramenih. Obsojenec poleg tega plačuje tudi za stroške bivanja drugih sorodnikov. Iz teh razlogov je zagovornik predlagal, da se obsojencu izrečena kazen zapora pogojno odloži, tudi za daljšo časovno dobo, ali pa primerno zniža. Zahteva za izredno omilitev kazni ni utemeljena.

Po 412. členu ZKP je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.

Iz izpiska iz rojstne matične knjige je razvidno, da se je obsojencu res rodil sin. Občinska organizacija Rdečega križa Slovenije je z dopisom sporočila, da begunci dobivajo pomoč RK vsakih pet tednov, ni pa znano, kako obsojeni tej družini pomaga. Pet članov begunske družine po podatkih Rdečega križa začasno stanuje pri drugi družini in tudi to begunsko družino oskrbuje RK, prav tako pa ni znano, kako tej družini pomaga obsojeni. Po poročilu Centra za socialno delo pa je razvidno, da obsojenec nima urejenega slovenskega državljanstva, da ni zaposlen in v glavnem opravlja priložnostna dela, medtem ko so pri njem nekaj časa živeli njegovi sorodniki - begunci, ki pa so se preselili. Če k temu dodamo še podatek temeljnega sodišča, da obsojenec še ni pričel prestajati kazni, ker je odšel neznano kam, tako da je zoper njega razpisana tiralica, lahko sklepamo, da uveljavljene olajševalne okoliščine ne morejo biti podlaga za izredno omilitev kazni.

Iz gornjih podatkov lahko namreč sklepamo, da obsojenec svojih sorodnikov in druge družine, ki jo navaja, ne vzdržuje, iz podatkov Rdečega križa pa je razvidno, da tudi v preteklosti njegov prispevek k vzdrževanju teh beguncev ni ugotovljen. Rojstvo otroka na drugi strani sicer predstavlja novo olajševalno okoliščino na strani obsojenega, vendar ne takšno, da bi sodišče lahko izredno omililo kazen. Sodišče druge stopnje je obsojencu izrečeno kazen znižalo prav ob posebej poudarjenemu upoštevanju skrbi za enega majhnega otroka, tako da tudi v primeru, če bi bil ob izrekanju kazni obsojenec oče dveh otrok, znižanje kazni ne bi bilo očiten razlog za še milejšo obsodbo. Poleg tega pa je potrebno upoštevati podatek, da je obsojenec odšel neznano kam in torej sploh ni razvidno, kako bi lahko v takem položaju skrbel za novorojenega otroka.