Jedro

Pogoj verjetno izkazanih hujših škodljivih posledic mora biti pri odločanju o izdaji začasne odredbe ocenjen glede na navedbe in predložene dokaze v tem upravnem sporu, izhajati mora iz spornega razmerja, ki se v tem primeru nanaša na lastninsko preoblikovanje podjetja, ne pa na neutemeljenost denacionalizacijskega zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 561/99-32 z dne 17.11.1999 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero so tožniki na podlagi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) ponovno zahtevali, da se javnemu zavodu Gradbeni inštitut ... ter družbi Gradbeni inštitut ... prepove vsakršno razpolaganje (odtujevanje, obremenjevanje) s premoženjem, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, ki teče pri Upravni enoti L., Izpostava B., in sicer z nepremičninami parc. št. 441/1, 442 in 441/2 vl. št. 452 k.o. G., parc. št. 450, 449, 448, 447 in 469 vl. št. 168 k.o. G. ter parc. št. 512/1 in 512/2 vl. št. 595 k.o. G., s tem da se prepoved odtujevanja in obremenjevanja vpiše v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v L., ugovor zoper začasno odredbo pa naj ne zadrži izvršitve začasne odredbe. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa upravno sodišče povzema vsebino določbe 2. odstavka 69. člena ZUS in ugotavlja, da je sporno pravno razmerje, to je lastninsko preoblikovanje Gradbenega inštituta ..., verjetno izkazano, niso pa verjetno izkazane hujše škodljive posledice, ki naj bi tožnikom nastale, češ da tožniki niso verjetno izkazali, da jim bodo v denacionalizacijskem postopku v naravi vrnjene nepremičnine, na katere se zahteva nanaša. Ker tožniki zahtevajo izdajo enake začasne odredbe tudi proti javnemu zavodu Gradbeni inštitut ..., upravno sodišče ugotavlja, da pravnega subjekta s tem imenom ni. Če pa zahtevajo začasno odredbo proti Zavodu za ... Slovenije, upravno sodišče ugotavlja, da zanjo ni verjetno izkazana potreba, saj v upravnem sporu tožniki ne izpodbijajo njegove ustanovitve, ampak izpodbijajo lastninsko preoblikovanje podjetja Gradbeni inštitut ...

V obširni pritožbi, ki jo vlagajo iz vseh pritožbenih razlogov, tožniki navajajo, da je bistvo spornega pravnega razmerja v tem, da se je javni zavod Gradbeni inštitut ... na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij preoblikoval v delniško družbo Gradbeni inštitut ..., ki se v pravnem prometu predstavlja kot zakoniti lastnik vsega premoženja, ki je predmet navedenega denacionalizacijskega postopka. Že to, da lahko zasebna gospodarska delniška družba prosto razpolaga v pravnem prometu s premoženjem, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, kaže na verjeten obstoj hujših škodljivih posledic, v konkretnem primeru pa so z zahtevo za izdajo začasne odredbe predložili tudi predpogodbo o prodaji teh nepremičnin št. 98/99 z dne 21.7.1999, sklenjeno med Gradbenim inštitutom ... kot prodajalcem in P. nepremičnine, posredovanje, zastopanje in prodaja - R.L. s.p., T., L. kot kupcem. Menijo, da v tem postopku sodišče niti ni bilo pristojno, da prejudicira vprašanje, ali je tak denacionalizacijski zahtevek utemeljen, ali ne. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pravnega subjekta javnega zavoda ni. Pravna posledica ničnosti oziroma odprave odločb Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 31.7.1998 (prvo soglasje agencije) in z dne 23.10.1998 (drugo soglasje) bo ta, da bo vzpostavljeno tisto pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo navedenih odločb, to pa je javni zavod Gradbeni inštitut ... Navajajo še, da vpis lastninskega preoblikovanja zasebne gospodarske delniške družbe Gradbeni inštitut ... v sodni register še ni postal pravnomočen. Vložena je namreč pritožba zoper sklep o vpisu in tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register. Predlagajo, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagani začasni odredbi ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne upravnemu sodišču v novo sojenje.

Odgovora na pritožbo stranke niso vložile.

Pritožba je utemeljena.

V tem upravnem sporu je izpodbijana odločba z dne 7.4.1999-3, s katero je tožena stranka, med upravnim sporom zaradi molka organa druge stopnje, kot prepozno zavrgla pritožbo tožnikov zoper odločbo z dne 23.10.1998, s katero je Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo dala podjetju Gradbeni inštitut ... soglasje za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register. Izdajo začasne odredbe so tožniki zahtevali na podlagi 2. odstavka 69. člena ZUS, po katerem se začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice.

Čeprav sodišče prve stopnje ugotavlja, da se sporno pravno razmerje nanaša na lastninsko preoblikovanje podjetja Gradbeni inštitut ..., pa pri presoji verjetne izkazanosti hujših škodljivih posledic ne izhaja iz tega razmerja, ampak preide na ugotavljanje neutemeljenosti denacionalizacijskega zahtevka, o katerem po neizpodbijanih navedbah tožnikov sploh še ni odločeno. Zato sodišče prve stopnje pogoja verjetne izkazanosti hujših škodljivih posledic ni smelo presoditi na taki dejanski podlagi, kot jo je, ampak bi moralo oceniti verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic glede na navedbe in predložene dokaze (predpogodbo) v tem upravnem sporu. Tudi v tem upravnem sporu gre namreč za oceno verjetno izkazanih hujših škodljivih posledic glede na enako pravno razmerje, nastalo iz lastninskega preoblikovanja Gradbenega inštituta ... po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, kot je razmerje v upravnem sporu U 562/99, ki je bilo začasno urejeno z odločbo ustavnega sodišča št. Up-209/99 z dne 9.12.1999 tako, da Gradbeni inštitut ... ne sme razpolagati z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka pred Upravno enoto L., Izpostava B..

Če bo sodišče ugotovilo tudi obstoj drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, bo moralo začasno odredbo izdati. Seveda pa je ne more izdati proti subjektu, ki ga ni. Zato vrhovno sodišče pritožbene ugovore s tem v zvezi zavrača. Iz navedenih razlogov je vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo upravnemu sodišču v novo odločanje na podlagi 74. v zvezi z 68. členom ZUS.