Jedro

Neposredna uporaba procesnih institutov pravdnega postopka (zlasti pravil o vročanju) bi ohromila uresničitev sodnega varstva v postopku zaradi insolventnosti. S končanjem stečajnega postopka se morajo seznaniti vsi dolžnikovi upniki, ne le dolžnik. Pri upnikih stečajnega dolžnika gre za večje in nedoločeno število oseb, ki sodišču niso znane. Dolžnik ima kot stranka glavnega postopka zaradi insolventnosti enak položaj, kot vsaka druga stranka postopka. Položaj fizične osebe in pravne osebe v stečaju ni tako drugačen, da bi bilo potrebno vročanje sklepa o končanju postopka urediti na drugačen način. Tudi v postopku osebnega stečaja je imenovan upravitelj. Če dolžnik v postopku osebnega stečaja izpolnjuje svoje obveznosti in sodeluje z upraviteljem, je na ta način ustrezno seznanjen s potekom postopka, tudi če doma nima dostopa do spleta. Po presoji pritožbenega sodišča je ZFPPIPP v delu, kjer določa objavo sklepa o končanju brez razdelitve upnikom na spletnih straneh AJPES in vložitev ugovora zoper navedeni sklep v petnajstih dneh po objavi (druga točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP in drugi odstavek 379. člena ZFPPIPP) skladen z Ustavo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki 3. izreka razveljavi.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p. d. 87) zavrnilo predlog dolžnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o končanju postopka z dne 9. 1. 2019. Zavrglo je dolžnikove pritožbe proti sklepom z dne 9. 1. 2019, 30. 11. 2018 in 14. 2. 2019. Zavrglo je tudi dolžnikova ugovora zoper sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja in sklep o ustavitvi nadaljnje izterjave stalnih prejemkov.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil sklep o končanju stečajnega postopka objavljen na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti AJPES dne 10. 1. 2019 in je postal pravnomočen 26. 1. 2019. Sklep ni bil vročen dolžniku, ker po določilih ZFPPIPP to ni potrebno. Zato predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o končanju postopka z dne 9. 1. 2019 ni utemeljen. Pritožba zoper sklep vložena 5. 3. 2019 je prepozna. Zato jo je sodišče prve stopnje zavrglo v skladu s prvim odstavkom 128. člena ZFPPIPP (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju). Ker je postopek pravnomočno končan, posledično ni podana dolžnikova pravna korist za pritožbe in ugovore proti ostalim sklepom, zato je pritožbe in ugovore sodišče prve stopnje zavrglo.

3. Proti sklepu se je pritožil dolžnik (p. d. 88). Uveljavljal je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ter kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin varovanih po Ustavi RS. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa z dne 9. 1. 2019 ugodi, pritožbi dolžnika zoper sklep o končanju postopka z dne 9. 1. 2019 ugodi in citirani sklep razveljavi, ugodi pritožbi zoper sklep z dne 14. 2. 2019 in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, da vsebinsko odloči o pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 30. 11. 2018. 4. V pritožbi dolžnik navaja, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu le suhoparno sklicuje na določila ZFPPIPP, z ničemer pa se ni opredelilo do predloga, naj sproži presojo ustavnosti in zakonitosti ZFPPIPP v delu, ki ureja vročanje sklepov v postopku osebnega stečaja. Ti sklepi pomenijo vsebinsko odločanje o pravicah in pravnih interesih dolžnika potrošnika in niso zajeti v 2. točki prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, zlasti to velja za sklepa o končanju postopka osebnega stečaja po 376. in 378. členu ZFPPIPP.

5. Položaj fizične osebe potrošnika se po mnenju pritožnika bistveno razlikuje od položaja pravne osebe ali položaja fizične osebe podjetnika. Posledice končanja stečajnega postopka so za navedene kategorije bistveno različne. Objava na portalu otežuje posamezniku, ki nima dostopa do portala, da se s sodnimi odločbami seznani. Potrošnik je ob osebnem stečaju v finančni stiski in živi od pomoči bližnjih, nima dostopa do interneta in ne more spremljati objav. V primeru pravne osebe je stečajni upravitelj tisti, ki prevzame njeno upravljanje in ima nenehen dostop do spleta in objav na portalu. Sodišče izda odločbe na njegov predlog in lahko že vnaprej pričakuje objave odločb na portalu. Potrošnik je diskriminiran, saj nima sredstev za spremljanje objav na portalu in nobenega indica, da bi objavo lahko pričakoval, zato nima možnosti, da se s sodno odločbo seznani. Fikcija vročitve odločbe z objavo pomeni grob poseg v pravice posameznika. Sklepa o zaključku postopka v obravnavanem primeru dolžnik kot laik ni pričakoval, sploh ob dejstvu, da je dolžnik predlagal pritožbo zoper sklep z dne 30. 11. 2018. Določbe 2. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP bi bilo sicer treba razlagati tako, da se v postopku osebnega stečaja dolžniku - potrošniku osebno vroča tudi sklep o končanju stečajnega postopka. Zgolj objava sklepa na portalu pregloboko poseže v pravico dolžnika, da se seznani s sodnimi odločbami, s katerimi sodišče odloča o njegovih pravicah in obveznostih. Končanje postopka je akt, ki je za dolžnika potrošnika bistvenega pomena, saj mora dolžnik vedeti ali je postopek še v teku in kaj je z njegovimi obveznostmi. V primeru drugačne razlage pa določba 2. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP ni skladna z Ustavo RS. Ker so različne kategorije dolžnikov v stečajnih postopkih v bistveno različnem položaju glede objavljanja in vročanja odločb, bi moralo sodišče prve stopnje sprožiti postopek presoje določb o vročanju odločb v osebnem stečaju pred Ustavnim sodiščem RS.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. V glavnem postopku zaradi insolventnosti velja, da se pisanja ne vročajo strankam pisanja osebno, temveč se objavijo na spletnih straneh AJPESa (2. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP. V glavnem postopku zaradi insolventnosti je treba določeno pisanje vročiti strankam osebno samo izjemoma, če ZFPPIPP tako izrecno določa. Pisanje je treba vročiti osebi, za katero ZFPPIPP določa, da ji je treba to pisanje vročiti (drugi odstavek 123. člena ZFPPIPP).

8. Skladno z 2. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP je treba sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom objaviti na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Sodišče prve stopnje je ta sklep objavilo dne 10. 1. 2019. V četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP je določena neizpodbojna domneva, da velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni, po objavi tega pravnega dejanja. Proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom je dovoljen ugovor, o katerem odloča sodišče, ki je izdalo sklep. Ugovor je treba vložiti v petnajstih dneh po objavi sklepa (prvi in drugi odstavek 379. člena ZFPPIPP).

9. Ustavno sodišče je v okviru presoje, ali je poseg, kot ga določa ZFPPIPP v zvezi z objavo po 122. členu ZFPPIPP, ocenilo, da takšen poseg temelji na ustavno dopustnem cilju. Ugotovilo je, da je iz zakonodajnega gradiva jasno razviden cilj, ki ga je zakonodajalec zasledoval s sprejetjem ureditve javne naznanitve, tj. na sodoben in preglednejši način zagotoviti javno objavo vseh pomembnih procesnih dejanj v postopkih zaradi insolventnosti, ki ima enak pozitivni publicitetni učinek, kot je značilen za objave v registrskem postopku, in s tem nadomestiti objave v Uradnem listu Republike Slovenije in na sodnih deskah, ki jih je poznala prej veljavna ureditev po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99 ZPPSL). Neposredna uporaba procesnih institutov pravdnega postopka (zlasti pravil o vročanju) bi praktično onemogočila uresničitev sodnega varstva v postopku zaradi insolventnosti, saj na strani tožene stranke v pravdnem postopku nastopa manjše število oseb. Zato je pravila o osebnem vročanju zakonodajalec nadomestil s pravili o javni objavi na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Nadalje je Ustavno sodišče ugotovilo, da tudi iz sodne prakse ESČP izhaja, da objava na sodni deski in v uradnem glasilu zasleduje legitimni cilj zagotoviti hiter in učinkovit stečajni postopek. Ratio opustitve osebne vročitve je namreč v večjem številu oseb, zlasti upnikov, ki so stranke stečajnega postopka, zato bi lahko vročitve bistveno povečale stroške postopka in ohromile njegov potek. Ker je učinkovita seznanitev s procesnimi pisanji pogoj za učinkovit in hiter postopek, slednji pa je sestavni del ustavne zahteve po učinkovitem sodnem varstvu (23. člen Ustave), gre pri omejitvi pravice do izjave v postopku, varovane v 22. členu Ustave, za ustavno dopusten cilj, zaradi katerega je zakonodajalec smel omejiti navedeno pravico s tem, ko je namesto vročanja določil javno objavo na spletnih straneh (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-386/15, U-I-179/15 z dne 12. 5. 2016, 14. točka obrazložitve).

10. Izpodbijana ureditev je tudi v skladu s splošnim načelom sorazmernosti. Neposredna uporaba procesnih institutov pravdnega postopka (zlasti pravil o vročanju) bi ohromila uresničitev sodnega varstva v postopku zaradi insolventnosti. S končanjem stečajnega postopka se morajo seznaniti vsi dolžnikovi upniki, ne le dolžnik. Pri upnikih stečajnega dolžnika gre za večje in nedoločeno število oseb, ki sodišču niso znane. Dolžnik ima kot stranka glavnega postopka zaradi insolventnosti enak položaj, kot vsaka druga stranka postopka. Položaj fizične osebe in pravne osebe v stečaju ni tako drugačen, da bi bilo potrebno vročanje sklepa o končanju postopka urediti na drugačen način. Tudi v postopku osebnega stečaja je imenovan upravitelj. Če dolžnik v postopku osebnega stečaja izpolnjuje svoje obveznosti in sodeluje z upraviteljem, je na ta način ustrezno seznanjen s potekom postopka, tudi če doma nima dostopa do spleta. Po presoji pritožbenega sodišča je ZFPPIPP v delu, kjer določa objavo sklepa o končanju brez razdelitve upnikom na spletnih straneh AJPES in vložitev ugovora zoper navedeni sklep v petnajstih dneh po objavi (druga točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP in drugi odstavek 379. člena ZFPPIPP) skladen z Ustavo.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti neutemeljen, saj sklepa o končanju postopka dolžniku ni bilo treba vročiti. Pritožba (ugovor) dolžnika z dne 5. 3. 2019 zoper sklep o končanju postopka osebnega stečaja, ki je bil objavljen dne 10. 1. 2019, je prepozna. Zato jo je kot tako na podlagi prvega odstavka 128. člena ZFPPIPP sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

12. Ker je bil postopek osebnega stečaja nad dolžnikom pravnomočno končan, dolžnik nima pravnega interesa za odločitev o pritožbi zoper sklep z dne 14. 2. 2019 in ugovora zoper sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja in sklep o ustavitvi nadaljnje izterjave stalnih prejemkov. Sodišče prve stopnje je vsa navedena pravna sredstva pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). S pravnomočnostjo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja so bile sanirane vse morebitne pravne in dejanske napake v postopku ugovora zoper odpust obveznosti, zato pritožnik z navedbami o nepravilnem vročanju in vabljenju v navedenem postopku, ki se izvede znotraj stečajnega postopka, ne more uspeti.

13. Pritožba zoper točko 3. izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo proti sklepu z dne 30. 11. 2018 je utemeljena, saj je navedeno pritožbo sodišče prve stopnje zavrglo že s sklepom z dne 14. 2. 2019. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep v točki 3. izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Uveljavljeni pritožbeni razlogi v preostalem delu niso podani. Ker tudi ni podan nobeden od razlogov, na katere mora višje sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v preostalem delu (to je v točkah 1., 2.,4,. 5. in 6) (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.