Jedro

Predlagatelj je v predlogu korektno predstavil sporno pravno razmerje in vsebino predlagane sodne poravnave. V predlogu se je celo izrecno skliceval na 309. člen ZPP, ki ureja preventivno (pretorično) poravnavo. Po navedenem zakonskem določilu lahko tisti, ki namerava vložiti tožbo, poskusi pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, doseči sodno poravnavo. V tem primeru torej ne gre za pravdni ali nepravdni postopek, kot si napačno razlaga sodišče prve stopnje. Tudi krajevna pristojnost sodišča ni pogoj, če se stranke predlagane sodne poravnave z njo strinjajo. Prav tako ni pomembno, da je predmet predlagane sodne poravnave razdružitev solastnega nepremičnega premoženja, o kateri bi sicer odločalo sodišče v nepravdnem postopku. Po stališču pravne teorije tudi v takem primeru ni videti vsebinske ovire za sklenitev sodne poravnave na podlagi navedenega zakonskega določila.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da gre v tej zadevi za pravni položaj, naveden v prvem odstavku 21. člena Zakona o pravdnem postopku, zato je postopek ustavilo in se izreklo za nepristojno za reševanje te zadeve ter sklenilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka pri istem sodišču na nepravdnem oddelku.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarja, da se o predlogu za poskus sklenitve sodne poravnave nikoli ne odloča po pravilih nepravdnega postopka, pač pa po pravilih pravdnega postopka in v pravdnem postopku, upoštevaje načelo dispozitivnosti. Poleg tega predlagatelj doslej ni vložil predloga za razdružitev solastnine.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je očitno zmotno presodilo predlagateljev predlog, čeprav je bil ta po obliki in vsebini povsem jasen. Predlagatelj je v njem korektno predstavil sporno pravno razmerje in vsebino predlagane sodne poravnave. V predlogu se je celo izrecno skliceval na 309. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ureja preventivno (pretorično) poravnavo. Po navedenem zakonskem določilu lahko tisti, ki namerava vložiti tožbo, poskusi pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, doseči sodno poravnavo. V tem primeru torej ne gre za pravdni ali nepravdni postopek, kot si napačno razlaga sodišče prve stopnje. Tudi krajevna pristojnost sodišča ni pogoj, če se stranke predlagane sodne poravnave z njo strinjajo. Prav tako ni pomembno, da je predmet predlagane sodne poravnave razdružitev solastnega nepremičnega premoženja, o kateri bi sicer odločalo sodišče v nepravdnem postopku. Po stališču pravne teorije(1) tudi v takem primeru ni videti vsebinske ovire za sklenitev sodne poravnave na podlagi navedenega zakonskega določila.

5. Pritožba ima torej prav, da bi o predlogu moralo odločiti sodišče prve stopnje, ki neupravičeno zavrača svojo pristojnost. Sklep o ustavitvi postopka pa je nezakonit tudi zato, ker se postopek (pravdni ali nepravdni) sploh še ni začel. Iz sklepa namreč ni razvidno, da bi bil že vložen predlog za razdružitev solastnine ali da glede istega spornega predmeta že teče pravda pred istim ali kakšnim drugim sodiščem; v tem primeru bi sodišče smelo predlog za sklenitev preventivne poravnave zavreči. Dejstvo, da bi stranke sporno pravno razmerje lahko uredile tudi z ustrezno pogodbo, ni relevantno. Zaradi možnosti izvensodne ureditve spora strankam pač ni mogoče odrekati pravice do sodnega varstva, ki jim jo v tem primeru zagotavlja zakon.

6. Izpodbijani sklep je torej nepravilen in nezakonit, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. Sodišče prve stopnje bo moralo v skladu z drugim odstavkom 309. člena ZPP povabiti nasprotna udeleženca na pretorični narok in ju seznaniti s predlogom za sklenitev sodne poravnave.

Op. št. (1): N. Betetto, A. Galič: Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 3. knjiga stran 47,