Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Cp 2282/2018

ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.2282.2018 Civilni oddelek

varstvo lastninske pravice zaščita pred vznemirjanjem negatorna tožba prepovedni tožbeni zahtevek restitucijski zahtevek vzpostavitev prejšnjega stanja prepoved bodočega vznemirjanja ekonomski interes
Višje sodišče v Ljubljani
10. julij 2019

Povzetek

Sodba se osredotoča na prepoved nadaljnjega vznemirjanja lastninske pravice tožnice, kljub temu da vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na prenehanje vznemirjanja, a je tožniku prepovedalo bodoče posege v solastninsko pravico tožnice. Pritožba toženca je bila zavrnjena, saj je sodišče ugotovilo, da obstaja nevarnost ponovnega vznemirjanja, kljub zaključku gradbenih del. Odločitev o stroških postopka je bila prav tako potrjena, saj je sodišče ugotovilo, da tožnica ni uspela le z majhnim delom tožbenega zahtevka.
  • Prepoved nadaljnjega vznemirjanja lastninske praviceAli lahko tožnik zahteva prepoved nadaljnjega vznemirjanja lastninske pravice, tudi če vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča?
  • Zahtevek na prepoved bodočih vznemirjanjAli zavrnitev restitucijskega dela tožbenega zahtevka pomeni tudi zavrnitev zahtevka na prepoved bodočih vznemirjanj?
  • Ekonomskega interesa tožniceAli tožnica lahko uveljavlja varstvo lastninske pravice, če v stanovanju ne živi?
  • Odločitev o stroških postopkaKako se določi uspeh pravdnih strank glede stroškov postopka?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ne glede na to, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna oziroma mogoča, kot v obravnavanem primeru, ko je vznemirjanje lastninske pravice prenehalo, ker je toženec z gradbenimi deli zaključil, lahko tožnik skladno z določbo 99. člena SPZ zahteva prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Zavrnitev restitucijskega dela tožbenega zahtevka še ne narekuje tudi zavrnitve zahtevka na prepoved eventualnih bodočih vznemirjanj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi prenehanja vznemirjanj ter vzpostavitve prejšnjega stanja na nepremičninah parc. št. 13/3, 13/2 in 13/1, vse k. o. ...1; in sicer da je toženec dolžan sam oz. po svojih izpolnitvenih pomočnikih opustiti vsakršno poseganje v solastninsko pravico tožnice na naštetih nepremičninah, zlasti je dolžan omogočiti dostop do prvega nadstropja po stopnišču do stanovanja na naslovu J. cesta 48a, popraviti svetilko pred vhodom v predmetno stanovanje in odstraniti žebelj iz ključavnice vhodnih vrat za vstop v predmetno stanovanje ter nazaj usposobiti ključavnico vrat za vstop v predmetno stanovanje v prvem nadstropju, tako da bo ključavnica ponovno uporabna; zasuti zemljo na izkopanih mestih na nepremičnini parc. št. 13/1, prekopane površine nazaj zatraviti, odstraniti vse gradbene stroje, ves teren zemljišč nazaj utrditi tako, da bo zagotovljena trdnost, stabilnost in opora stavb na naslovu J. cesta 48 in J. cesta 48a; z dvorišča pred stanovanjsko hišo na naslovu J. cesta 48a, odstraniti kontejner ter ves odpadni material in vozila, predvsem staro rdeče osebno vozilo; ter iz poslovnega objekta na naslovu J. cesta 48, odstraniti vse vgrajene železne mreže, tako da se na nepremičninah parc. št. 13/3, 13/2 in 13/1 vzpostavi prvotno stanje. Zavrnilo je tudi zahtevek na prenehanje z uporabo vsakršne verbalne ali fizične sile, naperjene proti tožnici, njenemu možu ali hčerki (II. točka izreka). S III. točko izreka pa je tožencu oz. njegovim izpolnitvenim pomočnikom v bodoče prepovedalo posegati v solastninsko pravico tožnice na nepremičnini parc. št. 13/1 z omejevanjem dostopa do prvega nadstropja po stopnišču do stanovanja na naslovu J. cesta 48a, ali na podoben način, in na nepremičnini parc. št. 13/2 z vgrajevanjem železnih mrež v poslovni objekt na naslovu J. cesta 48, ali na podoben način (III. točka izreka). V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje (V. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe (III. točka izreka) in zoper odločitev o stroških postopka (V. točka izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne ter tožnici naloži povrnitev vseh njegovih pravdnih stroškov, vključno s pritožbenimi. Uvodoma meni, da za prepoved ravnanj, opisanih v III. točki izreka, tretjim nedoločenim osebam, ni pravne podlage in bi moralo sodišče takšen zahtevek zavrniti. V nadaljevanju navaja, da dostop do stanovanja tožnici ni bil nikoli popolnoma onemogočen in da sodišče ni obrazložilo, zakaj naj dostop po severni strani ne bi bil običajen. Poleg tega je bil onemogočen le v času izvajanja del. Zaključek, da lahko pride do ponovnega vznemirjanja, je po toženčevem mnenju pavšalen, obrazložitev pa v nasprotju z odločitvijo sodišča, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 2. odst. 339. čl. ZPP2. Ni jasno, kako je lahko sodišče tožencu prepovedalo v prihodnje posegati v solastninsko pravico tožnice z omejevanjem dostopa do stanovanja, če pa ta po mnenju sodišča sploh ni bil oviran. Trdi, da tožnica za vznemirjanje lastninske pravice ne more imeti ekonomskega interesa, glede na to, da na tem naslovu ne živi in v stanovanje tudi ne hodi. Glede prepovedi bodočega poseganja v solastninsko pravico tožnice z vgrajevanjem železnih mrež v poslovni objekt izpostavlja korist, ki jo je od tega imela tožnica. Na podlagi ugotovitve, da negatorna zaščita tožnici ne gre in da ni izkazano, da bo toženec nadaljeval z gradbenimi deli, je po mnenju pritožnika nelogična in v nasprotju s tem prepoved takšnih ravnanj v bodoče. Izrek je zato tudi v tem delu v nasprotju z obrazložitvijo sodbe. Hkrati opozarja, da po ugotovitvah sodišča ni šlo za ponavljajoče vznemirjanje, saj so bila gradbena dela izvršena in dokončana v letu 2016 in kasneje podobno vznemirjanje ni zatrjevano, predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja pa je obstoj resne nevarnosti ponovitve. Nenazadnje je odločitev v prepovednem delu materialnopravno nepravilna in nelogična tudi zato, ker je restitucijski del zahtevka zavrnjen. Izpodbija tudi odločitev o stroških, saj naj bi tožnica uspela le s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka. Odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, je zato napačna.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev ter priglasila stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri in pravilno ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva ter odločitev tudi materialnopravno pravilno utemeljilo. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ker naj bi izrek sodbe nasprotoval razlogom sodbe. V izpodbijani III. točki izreka sodbe je sodišče (delno) ugodilo tožbenemu zahtevku na prepoved bodočih posegov v (so)lastninsko pravico tožnice na spornih parcelah, tak izrek pa v ničemer ne nasprotuje razlogom sodbe, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

6. Glede na nesporno dejstvo, da je toženec sam oz. po tretjih osebah brez tožničinega soglasja na nepremičnini parc. št. 13/1 v letu 2016 izvajal določena gradbena dela (ureditev ponikovalnice in odvodnjavanja, temeljev, hidroizolacije in stabilnosti zgradbe na J. cesti 48 z vgraditvijo železnih mrež), je uporabljeni pojem "toženčevi izpolnitveni pomočniki" dovolj jasen in se nedvomno in nesporno v konkretnem primeru nanaša na osebe, ki so delale za toženca, po njegovem naročilu oz. navodilih, kot je to navedlo že sodišče prve stopnje (v opombi št. 8). Glede na naravo del je življenjsko, da jih toženec sam ni mogel opravljati. Iz obrazložitve sodbe je jasno razvidno, da gre za osebe, katerih ravnanja sodijo v sfero toženca in jih je šteti kot toženčeva. Pritožbene navedbe, da ni jasno, na koga se sodba nanaša, zato niso utemeljene.

7. Z nadaljnjimi pritožbenimi trditvami toženec poskuša izpodbiti dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe, ki so bile podlaga za ugoditev prepovednemu delu zahtevka. Z navajanjem, da dostop do stanovanja tožnici ni bil nikoli popolnoma onemogočen oz. je bil omejen le v času izvajanja gradbenih del, le pritrjuje zaključku sodišča, ki je ravno zato, ker je ugotovilo, da toženec tožnice v trenutku izdaje prvostopenjske sodbe v dostopu ne ovira več, restitucijski del zahtevka pravilno zavrnilo. Navedbe, da dostop tožnici sploh ni bil oviran, kot (na drugem mestu) trdi pritožba, pa nimajo podlage v izvedenih dokazih in so celo v nasprotju z toženčevimi lastnimi predhodnimi (pritožbenimi) navedbami. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča (zlasti v tč. 19, 21, 23, 30 in 34) prav tako jasno izhaja, na kakšen način (s kakšnimi ravnanji) je bil dostop tožnici v času gradbenih del oviran. V pravilnost sprejete dokazne ocene pritožba ne uspe vnesti resnega dvoma. V 19. tč. obrazložitve je sodišče z zadostnimi razlogi pojasnilo tudi, zakaj je bila tožnica, kljub možnosti dostopa do stanovanja z druge strani, v izvrševanju svoje solastninske pravice onemogočena oz. omejena. Pritožbeni očitek, da razlogi o tem manjkajo, zato ne drži. 8. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilna tudi ugoditev prepovednemu delu zahtevka (v obsegu ravnanj, zajetih v izpodbijani III. tč. izreka sodbe). Ne glede na to, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna oz. mogoča, kot v obravnavanem primeru, ko je vznemirjanje lastninske pravice prenehalo, ker je toženec z gradbenimi deli zaključil, namreč lahko tožnik skladno z določbo 99. čl. SPZ3 zahteva prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Pritožba zato nima prav, ko trdi, da je zaradi zavrnitve restitucijskega dela zahtevka treba zavrniti tudi zahtevek na prepoved eventualnih bodočih vznemirjanj. Predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka s takšno vsebino pa je obstoj resne nevarnosti oz. indicev, da se bo vznemirjanje ponovilo.4 Iz obrazložitve izpodbijane sodbe sicer res izhaja, kot opozarja pritožba, da sodišče ne šteje za verjetno, da bi toženec nadaljeval z gradbenimi deli. Sklep o tem, da bi lahko kljub temu še naprej vznemirjal tožnico v dostopu do njenega stanovanja po parc. št. 13/1, pa je utemeljilo zlasti na podlagi toženčevih nasprotnih zatrjevanj, da je bil tožnici dostop ves čas omogočen in dejstva, da se mu izvajanje gradbenih del brez njenega soglasja sploh ni zdelo sporno, kot je pokazal dokazni postopek.5 Pritožbeno sodišče s takšno oceno v celoti soglaša, saj kaže na toženčevo prepričanje, da njegovo ravnanje ni bilo v ničemer nedopustno (s tem pa tudi na možnost ponovitve takšnih ali podobnih ravnanj).

9. Predvsem pa je treba poudariti, da je bila v obravnavani zadevi že pred vložitvijo tožbe izdana začasna odredba,6 s katero je bila tožencu naložena vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved izvajanja kakršnihkoli posegov v zvezi s dostopom do tožničinega stanovanja (na nepremičnini 13/1). Ob tem se pritožbeno vztrajanje, da zaradi dokončanja gradbenih del v letu 2016 za prepoved bodočega vznemirjanja ni več podani pogoji, izkaže kot neutemeljeno. Z gradbenimi deli (oz. podobnimi ravnanji), s katerimi je vznemirjal tožnico, je toženec namreč po sklepu sodišča moral prenehati.

10. V zvezi s tem ne gre zanemariti niti časovnega sosledja poteka gradbenih del, ki ga je sodišče opisalo v 15. tč. izpodbijane sodbe, iz katerega je razbrati, da je toženec z vznemirjanjem tožnice prenehal, ko so bila gradbena dela zaključena oz. končana, ni pa tega storil prostovoljno oz. zato, ker bi mu takšna ali podobna ravnanja nalagala začasna odredba.

11. V tem smislu je treba tudi razumeti v izpodbijani sodbi zavzeto stališče, da ni verjetno, da bi s strani toženca prišlo do ponovnega izkopavanja zemlje in zasedanja spornega zemljišča z gradbenimi stroji, da pa kljub temu obstaja nevarnosti, da bi tožnici kdaj v prihodnje ponovno onemogočal oz. oteževal dostop do stanovanja. Pritožnikovi očitki o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo sodbe tako niso podani. Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin pritožba ne uspe izpodbiti zaključka izpodbijane sodbe, da bi brez posredovanja sodišča lahko prišlo do ponovnega vznemirjanja tožničine lastninske pravice.

12. Glede prepovedi bodočega poseganja v solastninsko pravico tožnice z vgrajevanjem železnih mrež v poslovni objekt na nepremičnini 13/2 pritožnik izpostavlja korist, ki jo je tožnica imela od tega, kar je ugotovilo že sodišče prve stopnje in zato upoštevajoč načelo sorazmernosti tudi zavrnilo zahtevek na njihovo odstranitev. Pravilnosti odločitve glede utemeljenosti prepovednega zahtevka v tem delu pa tovrstne pritožbene navedbe tudi ne omajejo, iz enakih razlogov, kot so navedeni v prejšnjih točkah (9-11) zgoraj.

13. Kar se tiče zatrjevanega pomanjkanja ekonomskega interesa tožnice za predmetno pravdo, ker v stanovanju sploh ne živi, ga zakon za uveljavljanje varstva lastninske pravice ne zahteva. Do vložitve negatorne tožbe je tožnica upravičena na podlagi določila 99. čl. SPZ. Pritožbene navedbe v tej smeri so zato nerelevantne.

14. Pritožnik neutemeljeno izpodbija tudi odločitev o uspehu pravdnih strank glede odločitve o stroških postopka. Kot že rečeno, je bilo v postopku ugotovljeno, da je toženec v preteklosti vznemirjal tožnico v izvrševanju njene lastninske pravice in mu zato tudi v bodoče prepovedalo omejevanje dostopa do njenega stanovanja oz. vgradnjo železnih mrež v poslovni prostor v njuni solasti. Glede na vse že obrazloženo (zlasti v zvezi začasno odredbo in razlogom, zakaj so bila gradbena dela v letu 2016 zaključena), ni mogoče pritrditi tožencu, da je tožnica uspela le z majhnim delom tožbenega zahtevka. Odločitev, naj vsaka stranka krije svoje pravdne stroške, pa skladno s sodno prakso ni vedno posledica matematičnega izračuna o polovičnem uspehu vsake pravdne stranke. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je zato izpodbijana odločitev o stroških pravilna.

15. Pritožbene navedbe so torej neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

16. Toženec s pritožbo ni uspel, tožničin odgovor na pritožbo pa po oceni pritožbenega sodišča ni bil potreben, zato krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 155. čl. in 1. odst. 165. čl. ZPP).

1 Pritožbeno sodišče v nadaljevanju opušča navedbo katastrske občine, saj se vse parcele, ki bodo v nadaljevanju omenjene, nahajajo v isti k. o. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP. 3 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami, v nadaljevanju SPZ. 4 Prim. npr. sodbe VS RS II Ips 343/2010, VSL II Cp 2706/2014, VSM I Cp 219/2018. 5 Iz 17. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe npr. izhaja, da toženec za soglasje tožnice sploh ni povprašal, o čemer je celo sam izpovedal. 6 Kot izhaja iz 1. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia