Jedro

Sklep o izvršbi je izdan le na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, za dovolitev izvršbe pa je bilo dovolj, da je upnik v predlogu za izvršbo določno označil izvršilni naslov in navedel, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I., II., III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru, sklep o izvršbi razveljavilo in zavrglo upnikov predlog za izvršbo (I. točka), upniku naložilo, da dolžniku v roku 8 dni povrne stroške v znesku 168,54 EUR, po preteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka dalje do plačila (II. točka), zavrnilo upnikov zahtevek za priznanje stroškov odgovora na ugovor (III. točka), zavrnilo upnikov zahtevek za priznanje stroškov pritožbe z dne 20. 8. 2008 (IV. točka), ter zavrnilo dolžnikov zahtevek za priznanje stroškov odgovora na pritožbo (V. točka).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se ugovor zavrne in dolžniku naloži v plačilo vse dosedanje izvršilne stroške upnika, vključno s stroški tega pritožbenega postopka, oziroma podrejeno, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da sodba, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, ni izvršilni naslov, ker je upnik v predlogu za izvršbo navedel le, da je odločba postala pravnomočna, ni pa navedel, ali in kdaj je postala izvršljiva. Upnik v predlogu ni navedel datuma izvršljivosti predmetne sodbe, vendar pa iz sodne prakse (npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, III Cp 923/2004 z dne 10. 8. 2004) izhaja, da mora sodišče od upnika zahtevati dopolnitev predloga, kadar priloženemu izvršilnemu naslova manjka potrdilo o izvršljivosti. Če pomanjkljivosti upnik ne odpravi, sodišče predlog za izvršbo zavrže. Upnik je 9. 4. 2009 prejel sklep, s katerim je bil pozvan, da dopolni predlog za izvršbo tako, da predloži izvršilni naslov s potrdilom o izvršljivosti s poukom, da bo sicer sodišče predlog za izvršbo zavrglo. Na podlagi pozivnega sklepa je podal zaprosilo na Okrožno sodišče v Ljubljani, da mu posreduje klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti, kar mu je bilo posredovano, tako da je predlog za izvršbo pravočasno dopolnil s tem, da je navedel, kdaj je sodba postala pravnomočna in izvršljiva, in posredoval tudi obe klavzuli. V kolikor takšna uradna potrditev pravnomočnosti in izvršljivosti ne bi bila sprejemljiva, bi moralo sodišče prve stopnje upnika na to opozoriti. Upnik je namreč pridobil uradno štampiljko Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki predstavlja javno listino. Očitno je, da je sodišče prve stopnje sklep o dopolnitvi in dopolnitev predloga prezrlo, saj obrazložitev teh dejstev ne vsebuje. Posledično je zaključek, da upnik ni ustrezno izkazal izvršljivosti izvršilnega naslova napačen in v nasprotju z listinami v spisu, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Prilaga kopije sklepa o dopolnitvi predloga in dopolnitev s priloženim dokazilom o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v delu, v katerem je za upnika sprejeta neugodna odločitev, preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dne 9. 5. 2008 zaradi izterjave upnikove terjatve na podlagi izvršilnega naslova dolžniku naložilo, da v roku 8 dni poravna upniku v predlogu navedeno terjatev in dovolilo predlagano izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet. Zoper sklep o izvršbi ima dolžnik pravico ugovora (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Ugovor pa mora biti obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predložiti ustrezne dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Omenjeno določilo je potrebno razumeti tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ, pri čemer na nekatere razloge pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ).

7. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti (načelo stroge formalne legalitete). Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni, torej, da upnik pride do poplačila svoje terjatve. V skladu z določbo 44. člena ZIZ sodišče tako pri utemeljenosti predloga za izvršbo presoja, ali obstoji upnikovo materialnopravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova ter ustreznost sredstev in predmetov izvršbe. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, ki izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

8. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani I Pg 437/2007 z dne 22. 5. 2007 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 966/2007 z dne 13. 11. 2007, na podlagi katerih je upnik predlagal izvršbo, nista opremljeni s klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti, zaradi česar ne predstavljata primernega izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da upnik v postopku ni navedel, kdaj je sodba postala izvršljiva, štelo, da upnik nima primernega izvršilnega naslova, zato je ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo.

9. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom presojalo ugovorne navedbe dolžnika v zvezi z izvršljivostjo izvršilnega naslova, ki predstavlja podlago za izvršbo. V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZIZ je sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Izvršilni naslov, na podlagi katerega zahteva izvršbo, mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti in navesti, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti (prvi odstavek 42. člena ZIZ, veljavnega v času vložitve predloga za izvršbo). Kot izhaja iz predloga za izvršbo z dne 30. 1. 2008, je upnik v njem določno označil izvršilni naslov (in ga tudi priložil), prav tako pa je zadostil nadaljnjemu pogoju, saj je navedel, da dolžnik obveznosti iz (pravnomočnega) izvršilnega naslova ni poravnal (da je torej pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti) in predlagal, da se dovoli izvršba zaradi izterjave njegove denarne terjatve, s tem pa je smiselno navedel, da je bilo za izvršilni naslov dano potrdilo o izvršljivosti. Čeprav je šteti, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel, da je sodba postala izvršljiva, pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj upnik v odgovoru na ugovor dolžnikovim ugovornim navedbam ni nasprotoval tako, da bi navedel, kdaj je sodba postala izvršljiva in predložil sodb s potrdilom o izvršljivosti. Sklep o izvršbi je namreč izdan le na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, za dovolitev izvršbe pa je bilo dovolj, da je upnik v predlogu za izvršbo določno označil izvršilni naslov in navedel, ali je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. V skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZIZ pa bi moral v odgovoru na ugovor upnik navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, saj se sicer šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične (tretji odstavek 58. člena ZIZ). Upnik se je v odgovoru na ugovor skliceval le na v spis že predloženi sodbi, ki pa nista opremljeni s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

10. Na pravilnost odločitve ne vpliva ravnanje sodišča prve stopnje, ki je upnika po že vloženem odgovoru na ugovor s sklepom z dne 9. 4. 2009 pozvalo, naj predlog za izvršbo dopolni tako, da predloži izvršilni naslov s potrdilom o izvršljivosti, saj je upnikova dopolnitev prepozna. Glede na navedeno se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno opredeliti do upnikove dopolnitve predloga za izvršbo, zato zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana. Ravno tako ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, da obstaja glede izkaza izvršljivosti izvršilnega naslova nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi listinami, saj je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa povzelo navedbe upnika iz odgovora na ugovor in upoštevalo listine, prejete do tega časovnega trenutka.

11. Ker upnik zoper odločitev sodišča prve stopnje v II, III. in IV. točki izreka izpodbijanega sklepa ni podal konkretnih pritožbenih navedb, je višje sodišče odločitev v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti, in ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

12. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ).