Jedro

V skladu s 4. alinejo četrte točke 40. člena KPND pripada delavcu solidarnostna pomoč v primeru elementarne nesreče. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje gre ob upoštevanju namena, ki izhaja že iz same narave pravice, izrecno pa je opredeljen tudi v Razlagi KPND, solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom solidarnostne pomoči lažje premostili.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za ugotovitev, da je nasprotna udeleženka članom predlagatelja, ki so zaposleni pri njej, kršila 4. alinejo četrte točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS (KPND; Ur. l. RS, št. 18/1991 in nadaljnji) v zvezi s 6. členom Aneksa h KPND (Ur. l. RS, št. 46/2013), ker jim ni izplačala solidarnostne pomoči ob epidemiji nalezljive bolezni SARS-CoV-2. Zavrnilo je predlog, da jim je solidarnostno pomoč dolžna obračunati v višini 693,00 EUR in jim izplačati neto znesek s pripadajočimi obrestmi. Odločilo je, da predlagatelj sam krije svoje pravdne stroške, nasprotni udeleženki pa jih je dolžan povrniti v prisojeni višini.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj. Ne strinja se s prvostopenjskim stališčem, da je treba izhajati iz namena pravice do solidarnostne pomoči. Navaja, da Razlaga KPND (Ur. l. RS, št. 81/2000) predstavlja nedopustno dopolnitev KPND. Namen podpisnikov aneksa h KPND (Ur. l. RS, št. 40/2012) je bil določiti ugodnejše pogoje za izplačilo solidarnostne pomoči, kot pa jih vsebuje 178. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF; Ur. l. RS, št. 40/2012 in nadaljnji), ki zahteva, da naravna nesreča huje prizadene premoženje zaposlenega. Iz jezikovne razlage KPND z aneksi in volje pogodbenih strank namreč izhaja, da je za izplačilo solidarnostne pomoči ključen nastanek dogodka, določenega v KPND, v tem primeru epidemije. Nastanek škode ni potreben (Pdp 72/2021, Pdp 1647/2001, R 7/2005), zato ni pomembno, ali in kakšne težave so prizadele člane predlagatelja zaradi epidemije. Sicer pa bi o tem, da so bili prizadeti s težavami (stroški z nakupom zaščitne opreme, organizacijo dela od doma, zagotavljanjem zdrave prehrane ipd.), izpovedal A.A., a ga sodišče ni zaslišalo. Epidemija je bila razglašena 12. 3. 2020 za območje celotne Republike Slovenije, zato so vsi delavci, za katere velja KPND, zaradi osebne narave prikrajšanja upravičeni do solidarnostne pomoči za nepremoženjsko škodo zaradi epidemije. Predlagatelj pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in predlogu ugodi, oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe pritožbe in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, dejansko stanje je ugotovilo pravilno in popolno ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6. V skladu s 4. alinejo četrte točke 40. člena KPND pripada delavcu solidarnostna pomoč v primeru elementarne nesreče. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje gre ob upoštevanju namena, ki izhaja že iz same narave pravice, izrecno pa je opredeljen tudi v Razlagi KPND (Ur. l. RS, št. 81/2000), solidarnostna pomoč zgolj in samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo, oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom solidarnostne pomoči lažje premostili. V zadevi Pdp 1647/2001 je bilo sicer res navedeno, da je ta Razlaga neupoštevna, ker naj bi dopolnjevala določbe KPND, kar pa ne drži. Razlaga zgolj poudari namen, ki izhaja že iz samega bistva instituta solidarnostne pomoči. Upoštevanje namena solidarnostne pomoči, ki je v tem, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji, je v zadevi VIII Ips 126/2013 z dne 13. 1. 2014 poudarilo tudi Vrhovno sodišče RS. Čeprav je bilo v tej zadevi bistveno vprašanje razlage pojma ožjega družinskega člana iz 1. alineje četrte točke 40. člena KPND (smrt delavca ali ožjega družinskega člana), ni utemeljenih razlogov, da namena solidarnostne pomoči ne bi upoštevali tudi pri ugotavljanju pogojev za izplačilo po 4. alineji iste določbe. Glede na obrazloženo je zmotno stališče pritožbe, da so vsi člani predlagatelja upravičeni do solidarnostne pomoči že avtomatično na podlagi dejstva, da je prišlo do elementarne nesreče (epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2). Nasprotna udeleženka zato ni kršila 4. alineje četrte točke 40. člena KPND, ker je zavrnila poziv za izplačilo solidarnostne pomoči vsem delavcem - članom predlagatelja. Sodišče prve stopnje je predlog utemeljeno zavrnilo.

7. Upravičenje posameznega delavca do solidarnostne pomoči in v zvezi s tem ugotavljanje obstoja težav, ki bi jih s to pomočjo lažje premostil, presega vsebino kolektivnega delovnega spora. Glede na to tudi ni bilo potrebno zaslišanje predsednika predlagatelja A.A., ki naj bi v splošnem pojasnil, kako je epidemija vplivala na člane predlagatelja, kakšne težave so imeli ...

8. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na judikat R 7/2005, saj se je ta nanašal na spor o pristojnosti in na Pdp 72/2021, v katerem je bilo bistveno vprašanje rok za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči (revizija dopuščena s sklepom VIII DoR 86/2021).

9. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP). Nasprotna udeleženka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).