Jedro

Obveznost priglasitve je predpisana le za upnike, ki niso hkrati izvršilni upniki, temveč sodišče glede teh upnikov upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige (prvi odstavek 208. člena ZIZ). Izvršilno sodišče mora opraviti obračun terjatve izvršilnega upnika po stanju iz spisa, ne glede na to, ali je le-ta opravil obračun že sam (v tem primeru preveri njegovo pravilnost), in ne glede na to, da drugi upniki na razdelitvenem naroku nimajo pripomb na tak upnikov obračun terjatve. Upnik je že s predlogom za izvršbo podal zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, v tej zadevi iz kupnine na javni dražbi prodanih nepremičnin. Zahteva po ponovnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva terjatve v izvršilnem postopku. Zato se besedna zveza "te osebe" iz tretjega odstavka 207. člena ZIZ nanaša na tiste upnike, ki niso izvršilni upniki.

Izrek

I. Pritožbi drugega upnika se ugodi in se spremeni izpodbijana I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da se za podtočko 1. doda nova podtočka 2., ki se glasi:

2.″Stroški izvršbe drugega upnika 214,41 EUR.″.

II. Pritožbi vodilnega upnika se ugodi in se spremeni izpodbijana III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da se glasi: ″Delno se poplača terjatev vodilnega upnika 30.653,87 EUR.″

III. Ugodi se nadaljnji pritožbi vodilnega upnika in se spremeni izpodbijana V. točka izreka tako, da se glasi: ″Nepoplačana ostane preostala terjatev vodilnega upnika, celotna terjatev hipotekarnega upnika, celotna terjatev drugega in tretjega upnika.″

IV. Stroški tega pritožbenega postopka vodilnega upnika znašajo 461,10 EUR in se poplačajo iz kupnine tako, da se v I. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje doda nova podtočka 3. s tem zneskom.

V. Stroški tega pritožbenega postopka drugega upnika znašajo 147,23 EUR in se poplačajo iz kupnine tako, da se v I. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje doda nova podtočka 4. s tem zneskom.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom poplačalo iz kupnine 34.600,00 EUR, dobljene s prodajo nepremičnin: 1. stroške nepremičninske izvršbe vodilnega upnika 2.444,94 EUR (I. točka izreka). Poplačalo je davek na promet z nepremičninami 678,43 EUR (II. točka izreka). Delno je poplačalo terjatev hipotekarnega upnika 31.476,63 EUR (III. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek vodilnega upnika za plačilo 427,35 EUR izvršilnih stroškov (IV. točka izreka). Ugotovilo je še, da je ostala nepoplačana preostala terjatev hipotekarnega upnika kot tudi celotna terjatev vodilnega upnika ter celotni terjatvi drugega in tretjega upnika (V. točka izreka). Z vpogledom v zemljiškoknjižne izpiske je ugotovilo, da je vpisana hipoteka v korist hipotekarnega upnika, ki ima poplačilno pravico. Po vlogi hipotekarnega upnika z dne 2. 3. 2018 znaša terjatev na dan razdelitvenega naroka 54.607,51 EUR in je poplačana iz preostanka kupnine 31.476,63 EUR. Zaradi pomanjkanja kupnine je hipotekarni upnik poplačan delno. Drugi in tretji upnik nista poplačana, ker kljub opozorilu v vabilu na razdelitveni narok nista priglasila terjatev niti pisno niti ustno najpozneje na razdelitvenem naroku.

O pritožbi drugega upnika1:

2. Zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, kolikor z njo ni odločeno, da se kot stroški izvršbe prednostno poravnajo stroški izvršilnega postopka drugega upnika 186,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2016 do plačila, vlaga pritožbo drugi upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je terjatev, tako glavnico, obresti ter stroške postopka 186,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2016, priglasil do razdelitvenega naroka. Priglasil jih je že v predlogu za izvršbo. S tem je izpolnjen pogoj priglašenosti terjatev do razdelitvenega naroka iz 207. člena ZIZ in bi sodišče moralo upoštevati terjatve pri odločanju o razdelitvi kupnine. Da sodišče napačno razlaga zakon, izhaja iz sistematične razlage ter upoštevanja zgodovinske metode, ko je že iz postopka sprejemanja novele ZIZ-J jasno, da ima novelirani 207. člen ZIZ, ko omenja opozorilo, da se ne bodo upoštevale terjatve upnikov, ki ne bodo priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku, v mislih upnike, ki imajo v zemljiški knjigi na nepremičnini vpisano zastavno pravico ali zemljiški dolg in niso hkrati upniki, na predlog katerih poteka izvršba. Le za te upnike je relevantno opozarjanje na potrebo po priglasitvi terjatve.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo ostalim upnikom in dolžniku po pooblaščencih s pozivom. Odgovorov niso vložili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Drugi upnik utemeljeno opozarja na zmotno uporabo 207. člena ZIZ, po kateri naj bi moral prijaviti terjatev do ali na razdelitvenem naroku kljub temu, da je vložil predlog za izvršbo in da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi, v katerem je med drugim odmerilo izvršilne stroške. Drugi in tretji odstavek 207. člena ZIZ določata, da sodišče povabi na narok poleg strank tudi tiste, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz tega zneska. V vabilu sodišče te osebe opozori, da bodo terjatve upnikov upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila. Iz teh določb izhaja, da upniku iz izvršilne zadeve ni treba posebej priglasiti terjatve. Obveznost priglasitve je predpisana le za upnike, ki niso hkrati izvršilni upniki, temveč sodišče glede teh upnikov upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige (prvi odstavek 208. člena ZIZ). Izvršilno sodišče mora opraviti obračun terjatve izvršilnega upnika po stanju iz spisa, ne glede na to, ali je le-ta opravil obračun že sam (v tem primeru preveri njegovo pravilnost), in ne glede na to, da drugi upniki na razdelitvenem naroku nimajo pripomb na tak upnikov obračun terjatve. Upnik je že s predlogom za izvršbo podal zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, v tej zadevi iz kupnine na javni dražbi prodanih nepremičnin. Izvršilno sodišče je vezano na pravnomočni sklep in ga mora po uradni dolžnosti izvršiti tako, da opravi vsa potrebna izvršilna dejanja, vključno s poplačilom. Zahteva po ponovnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva terjatve v izvršilnem postopku2. Zato se besedna zveza "te osebe" iz tretjega odstavka 207. člena ZIZ nanaša na tiste upnike, ki niso izvršilni upniki.

6. Izvršilni stroški drugega upnika, ki se prednostno poplačajo v skladu s 1. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ, znašajo po sklepu o izvršbi z dne 29. 3. 2016 186,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila. Iz spisa je razvidno, da je bil sklep o izvršbi dolžniku osebno vročen 5. 4. 2016 in glede na rok prostovoljnega plačila je bil v zamudi 14. 4. 2016 in ne 9. 4. 2016, kot je zmotno navedel drugi upnik v pritožbi. Sodišče druge stopnje je obračunalo zakonske zamudne obresti3 od 14. 4. 2016 do dne razdelitvenega naroka glede na drugi odstavka 208. člena ZIZ. Ta določa, da se terjatve upnikov obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka. Zakonske zamudne obresti znašajo 28,41 EUR, s stroški vred 214,41 EUR. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano I. točko izreka pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi drugega upnika in ustrezno spremenilo izpodbijano I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Posledično bo nižji znesek za poplačilo v III. točki izreka.

O pritožbi vodilnega upnika:

7. Zoper III. in posledično V. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo vodilni upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da sta se upnika sporazumela, da se bo zastavna pravica vodilnega upnika vknjižila s prvim vrstnim redom ter je hipotekarni upnik podal zemljiškoknjižno dovolilo z dne 17. 3. 2009, da odstopa prvi vrstni red in dovoljuje, da se na prvo mesto vknjiži zastavna pravica vodilnega upnika iz kreditne pogodbe A1 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV 245/08 z dne 26. 3. 2008 ter aneksa št. 1 h kreditni pogodbi A2 ter k sporazumu zavarovanja denarne terjatve SV 252/09 z dne 3. 4. 2009. Zemljiškoknjižno dovolilo hipotekarnega upnika z dne 17. 3. 2009 je bilo sestavni del notarskih zapisov ter ga je vodilni upnik vložil v spis kot prilogo k predlogu za izvršbo in ga ponovno vlaga k pritožbi. Dejstvo, da sta upnika sklenila dogovor, se je navzven pravilno naznanilo, saj je bila pri nepremičninah pri vknjiženi zastavni pravici hipotekarnega upnika 3. 4. 2009 opravljena zaznamba spremembe vknjižene hipoteke. Iz podrobnega podatka o tej zaznambi je razvidno, da se na podlagi listin hipoteka hipotekarnega upnika vpiše na drugo mesto. Enako je bila pri vknjiženi zastavni pravici, ki se je opravila na podlagi teh listin v korist vodilnega upnika, vpisana zaznamba spremembe hipoteke, da se vpiše na prvo mesto. Sodišče prve stopnje je zapise v zemljiški knjigi očitno prezrlo, upoštevati pa bi jih moralo uradoma, saj gre za javne evidence o zastavnih pravicah na nepremičninah.

8. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo ostalim upnikom in dolžniku po pooblaščencih s pozivom. Odgovorov niso vložili.

9. Pritožba je utemeljena.

10. Vodilni upnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje očitno prezrlo v zemljiški knjigi vpisano zaznambo spremembe vrstnega reda hipotek na podlagi sporazuma vodilnega upnika in hipotekarnega upnika. Hipotekarni upnik se je časovno gledano sicer vknjižil prej kot vodilni upnik, vendar je soglašal z odstopom vrstnega reda hipoteke in se vpisal na drugo mesto, vodilni upnik pa na prvo mesto. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo listine, njegova odločitev pa se je opirala samo nanje. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi vodilnega upnika in spremenilo izpodbijano III. točko tako, da se delno poplača terjatev vodilnega upnika (druga alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Znesek poplačila v izreku je nižji glede na pritožbene stroške.

11. Sodišče druge stopnje je ugodilo še nadaljnji pritožbi vodilnega upnika zoper V. točko izreka tako, da je deloma poplačana terjatev vodilnega upnika, medtem ko so hipotekarni upnik, drugi upnik in tretji upnik ostali nepoplačani.

O stroških tega pritožbenega postopka, ki se poplačajo prednostno:

12. Vodilni upnik je uspel s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in bili so tudi potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje mu je priznalo 324,60 EUR nagrade za redno pravno sredstvo po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT; ne v presežku do zahtevanih 411,00 EUR, ker vrednost spornega predmeta v tem pritožbenem postopku ni celotna upnikova terjatev 45.673,23 EUR, temveč v III. točki izreka izpodbijanih 31.476,63 EUR), 6,30 EUR za tiskanje in fotokopiranje po tar. št. 6000 ZOdvT, 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve po tar. št. 6002 ZOdvT, 22 % DDV in sodno takso za pritožbo 33,00 EUR. Skupaj znašajo 461,10 EUR in se prednostno poplačajo iz kupnine. Sodišče druge stopnje je dopolnilo I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje z novo 3. podtočko izreka z priznanimi pritožbenimi stroški vodilnega upnika.

13. Po enakem vzoru je priznalo in poplačalo stroške tega pritožbenega postopka drugega upnika. Priznalo mu je 200 točk za sestavo pritožbe po šesti točki tarifne št. 27 Odvetniške tarife (ne v presežku do zahtevanih 400 točk, ker je vrednost spornega predmeta 186,00 EUR nepriznanih stroškov), sodno takso za pritožbo 33,00 EUR, materialne stroške 2 % in 22 % DDV. Skupaj znašajo 147,23 EUR.

1 Sodišče druge stopnje jo je obravnavalo najprej, ker vpliva na višino preostanka kupnine v III. točki izreka. Slednjo izpodbija samo vodilni upnik. 2 Sklepi VSL II Ip 3765/2017, VSM I Ip 417/2017, VSL II Ip 126/2017, VSM I Ip 1284/2014. 3 S pomočjo spletnega programa Vrhovnega sodišča RS.