Jedro

Če je prikrajšan nujni delež, se darila vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. Pritožnica je trdila, da je bilo razpolaganje (s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) dejansko darilo. Gre za predhodno vprašanje, ki ga je potrebno rešiti pred izdajo deklaratornega sklepa o dedovanju. V primeru spora o teh dejstvih pa je potrebna napotitev na pravdo zaradi rešitve predhodnega vprašanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem I.M., razglasilo za njegova dediča na podlagi zakona otroka, sina V.M. in hči S.K. ter za oporočno dedinjo hči S.K. ter ugotovilo njuna dedna deleža in odredilo bankam izplačilo salda iz računov, kot to določno izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

Zoper sklep se je pritožila dedinja S.K. Meni, da so podani vsi pritožbeni razlogi iz 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi, sklep o dedovanju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je že tekom postopka sodišču pojasnila v vlogah, da je njen nujni delež prikrajšan, zapustnik je namreč za življenja razpolagal s pogodbo o dosmrtnem preživljanju z večino svojega premoženja. Imel je veliko pokojnino, sam se je preživljal, in tudi iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja, da živi v domu za upokojence in ima pokojnino, torej ne gre za preživljanje pač pa za priboljške, ki naj bi jih dedič V.M. prinašal zapustniku ob obiskih v dom upokojencev. Šlo je za izigravanje Zakona o obligacijskih razmerjih. Že notar bi moral poučiti zapustnika, ki je bil star in prizadet od kapi, kaj je vsebina preživljanja. Pogodba je bila sestavljena pred smrtjo zapustnika. Tako je po pogodbi sodedič prejel najboljša zemljišča, tudi stavbne parcele, stanovanjsko hišo in vrednost vsaj za dvajsetkrat presega tisto, kar je v oporoki zapustnik namenil dedinji S.K. Dedinja je ves čas navajala, da zahteva v celoti vsaj nujni delež, tako vloga z dne 5.2.2004, tega sodišče ni upoštevalo in je dediču V.M. dosodilo celo 1/2 premičnega premoženja na podlagi zakona. Dediču V.M. v tem postopku nič več ne pripada.

Dedič V.M. je na pritožbo odgovoril. Če ima pritožnica pomisleke glede veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, bi lahko njeno veljavnost izpodbijala, a tega ni storila, saj se očitno zaveda, da bi bilo tako izpodbijanje neuspešno. Oče je dobro vedel, kaj počne. Pritožnica pa tudi sicer oporoko priznava kot pristno in kot dejansko voljo pokojnega očeta. Oče je v pogodbi jasno zapisal, da je deležen pomoči in skrbi s strani sina V. in to že 15 let, ko je ta skrbel za kmetijo, vlagal in vzdrževal domačijo. Pritožnica je skrb za očeta in mater v celoti prepustila bratu. To je na nek način tudi razmeti, saj živi v M., kjer si je zgradila veliko hišo in je povsem preskrbljena. Sklep nima pomanjkljivosti, zaradi česar bi ga bilo potrebno razveljaviti, pokojnik je pravnoveljavno razpolagal s svojim premoženjem za čas življenja. Višje sodišče naj zato pritožbo zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Vsakemu zakonitemu dediču se v dedni delež vračuna vse, kar je na kakršenkoli način prejel v dar od zapustnika (1. odst. 46. čl. Zakona o dedovanju - ZD), razen če je zapustnik ob daritvi ali pozneje, ali kasneje v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež ali če se da iz okoliščin sklepati, da je taka zapustnikova volja. Pri tem ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu. Če je prikrajšan nujni delež, se darila vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. Pritožnica trdi, in to je trdila že v postopku na prvi stopnji, da je bilo razpolaganje (s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) dejansko darilo, torej brezplačno. Gre za predhodno vprašanje, ki ga je potrebno rešiti pred izdajo deklaratornega sklepa o dedovanju. V primeru spora o teh dejstvih pa je potrebna napotitev na pravdo zaradi rešitve predhodnega vprašanja. Sodišče namreč prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna njihova pravica, med drugim dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. tč. 2. odst. 210. čl. ZD). Ker je dedinja v postopku na prvi stopnji trdila, da posel ni bil odplačen, saj zapustnik ni prejel nobenih dajatev od sodediča po pogodbi in je bila ta sklenjena zato, da se z njo izigra sodedinjo in ne zato, da bi si zapustnik zagotovil preživljanje, torej, da je šlo za neodplačno razpolaganje, darilo, bi moralo sodišče prve stopnje te navedbe presoditi, ugotoviti, ali so med strankami sporna dejstva, ki vplivajo na velikost dednega deleža. Razlogov glede teh pravno odločilnih navedb dedinje sklep ne vsebuje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD). V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v okviru gornjih napotkov presoditi tudi te navedbe dedinje, ugotoviti ali so in če so, katera so dejstva so med dedičema sporna in če bo med njima spor o odločilnih dejstvih glede vračunanja oz. odplačnosti pogodbenega razpolaganja, dediča, katerega pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo (213. čl. ZD).

Ker je sklep razveljavljen, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (165. čl. ZPP).