Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če denacionalizacijski postopek ni bil zaključen z izdajo denacionalizacijske odločbe, temveč je bil zaradi sklenitve poravnave in posledičnega umika zahteve za denacionalizacijo s strani denacionalizacijskega upravičenca ustavljen, to dejstvo samo zase še ne more biti razlog za zavrnitev zahteve zavezanca za vračilo premoženja, da se mu določi odškodnina po 73. členu ZDen, temveč mora sodišče v takem primeru kot predhodno vprašanje samo rešiti vprašanje (oziroma v primeru spornih dejstev udeleženca za razrešitev tega predhodnega vprašanja napotiti na pot pravde), ali bi bil predlagatelj kot zavezanec po določbah ZDen premoženje, glede katerega zahteva izplačilo odškodnine, res dolžan vrniti denacionalizcijskemu upravičencu, saj na matičnem področju o tem ni bilo meritorno odločeno.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za določitev odškodnine po 73. členu Zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS št. 27/91 s spr.; v nadaljevanju ZDen), ker je štelo, da mora biti za izplačilo odškodnine po citirani določbi ZDen izpolnjen pogoj izdane denacionalizacijske odločbe, ki pa v denacionalizacijski postopku po pok. denacionalizacijski upravičenki J. K. nikoli ni bila izdana, saj je bil postopek zaradi umika zahteve za denacionalizacijo s strani predlagateljev ustavljen, češ da naj bi bila zadeva z denacionalizacijskim zavezancem (predlagateljem v tej zadevi) rešena s poravnavo.
Zoper takšen sklep se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Po njegovem mnenju je sodišče prve stopnje določbo 73. člena ZDen napačno razlagalo, ko je štelo, da je izdana denacionalizacijska odločba pogoj za določitev odškodnine po tej določbi. Denacionalizacijski postopek, ki je bil sicer v teku, se je na zakonit način končal s tem, ko so udeleženci sklenili poravnavo, po kateri so se upravičenci zavezali umakniti zahtevo za denacionalizacijo. Takšne poravnave, kot so jo sklenili, ni prepovedoval noben predpis, ravno nasprotno, ZDen je stranke spodbujal k sklepanju poravnav. Predlagatelj pa zgolj zato, ker je s sklenitvijo poravnave zadevo sporazumno rešil, ne more biti na slabšem od drugih denacionalizacijskih zavezancev.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb ugotavlja, da so pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava utemeljeni. Po določbi 1. odstavka 73. člena ZDen gre zavezancem, iz katerih sredstev se vrne po določbah tega zakona nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. ZDen kot pogoj za določitev odškodnine zavezancem za vračilo premoženja torej določa le, da so ti nepremičnine morali vrniti po njegovih določbah, ne pa, da bi morala biti izdana odločba v denacionalizacijskem postopku. Res je sicer, da v primeru, kot je konkretni, ko denacionalizacijska odločba ni bila izdana, (zaenkrat) ni jasno, ali bi bil predlagatelj nepremičnine, za katere zahteva odškodnino, po določbah ZDen res dolžan vrniti denacionalizacijski upravičenki, vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje, glede na to, da o tem vprašanju na matičnem področju z dokončno in pravnomočno odločbo ni bilo odločeno, to vprašanje, ki predstavlja predhodno vprašanje v tej zadevi, samo rešiti (prim. 8. člen Zakona o nepravdnem postopku; Ur.l. SRS, št. 30/86 s spr.; ZNP) oziroma v primeru, če bi se pri reševanju predhodnega vprašanja ugotovilo, da so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja, postopek prekiniti in tistega udeleženca, katerega pravico bi štelo za manj verjetno oziroma udeleženca, ki je zainteresiran za ureditev pravnega razmerja, napotiti na pravdo za rešitev tega predhodneg vprašanja (prim. 9. člen ZNP). Ker zaradi opisane zmotne uporabe materialnega prava na prvi stopnji pravno relevantna dejstva glede izpolnjenosti pogojev za določitev odškodnine po 73. člen ZDen niso bila ugotovljena, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka
365. člena ZPP v zvezi s 366. in 355. členom ZPP ter 37. členom ZNP).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.