Jedro

Po presoji sodišča je organ pravilno presodil, da zadeva nima verjetnega izgleda na uspeh. Tožnik v prošnji za BPP ni navedel nobenih razlogov, ki bi nasprotovali odločitvi iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bil predlog tožnika za obnovo postopka zavržen kot nepopoln. Organ se je pri tem tudi pravilno skliceval na 140. člen ZUP, po katerem mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (zahtevek v tem primeru pa je prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno. Med strankama pa ni sporno, da tožnik v prošnji niti ni zatrjeval dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev pritožbe zoper sklep.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 2. 2020. V obrazložitvi je organ (po sklicevanju na 11. do 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP) vpogledal v sklep N 53/2011, s katerim je sodišče zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka. Organ se je pri presoji izpolnjenosti vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP najprej skliceval na sodbo Vrhovnega sodišča RS, X Ips 404/2012 z dne 13. 11. 2013, nato pa še na novejšo sodno prakso naslovnega sodišča (I U 1047/2019, I U 1753/2019, I U 249/2020). Navedbe tožnika glede dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh s pritožbo zoper navedeni sklep, so neutemeljene (335. in 338. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), tožnik pa tudi ni navedel nobenega konkretnega razloga za nasprotovanje ugotovitvi o nepopolnem predlogu. Organ je zato njegovo prošnjo zavrnil. 2. Tožnik je v tožbi navedel, da je organ z odločitvijo zlorabil 24. člen ZBPP, saj očitno ni seznanjen z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-736/04 z dne 9. 11. 2006, po kateri se prava neuki in socialno šibki stranki izredno pravno sredstvo ne zavrže, ampak mora sodišče stranko najprej opozoriti na tretji odstavek 86. člena ZPP in ji omogočiti, da to sredstvo vloži po pooblaščencu, ki je odvetnik. Odločitev je tudi neresna in žaljiva, saj so predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani znane nezakonite sodbe sodnika A.A. in Višjega sodišča v Ljubljani, s katerimi sta sodišči tožniku z zlorabo njegove pravdne nesposobnosti vzeli pošteno zasluženo delavnico, ki je bila njemu in njegovi družini edini vir dohodkov. Posledično je njegova delavnica v okviru nedopustne izvršbe, skupaj s stroji in opremo, od leta 2000 sodno zapečatena. S tem so sodišča tožniku, bivši ženi in njegovim naslednikom uničila uspešno obrt, zdravje, dostojanstvo in pričakovano lepo ter brezskrbno prihodnost in zato že 25 let živijo v nevzdržni socialni stiski. Zato si tožnik od leta 1995 dalje ne more uresničiti pravice do odvetnika, posledično pa tudi zato ne more biti kriv za to stisko in nedvomno izpolnjuje pogoje za dodelitev nujne in izjemne BPP. Predlagal je, da sodišče vpogleda v njegovo izjavo, podano pred CSD Domžale z dne 13. 2. 2020, sodne postopke, izvršilne postopke Okrajnega sodišča v Domžalah, opravi ogled na kraju samem, zasliši tožnika, njegova sinova in njegovo skrbnico za posebni primer. Smiselno je predlagal odpravo odločbe.

3. Tožnik je hkrati s tožbo vložil pri Službi za brezplačno pravno pomoč pri naslovnem sodišču tudi prošnjo za dodelitev BPP za te vložitev tožbe, ki pa je bila z odločbo, št. Bpp 115/2020 z dne 14. 7. 2020, zavrnjena.

4. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V primeru je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za brezplačno pravno pomoč. Organ se je pri tem oprl na ugotovitev, da tožnik v prošnji (s katero je prosil za dodelitev nujne BPP) ni navedel nobenih dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh s pritožbo pred sodiščem II. stopnje, zaradi česar je njegovo prošnjo na podlagi 24. člena ZBPP zavrnil. 7. Če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč) (prvi odstavek 36. člena ZBPP).

8. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP pa se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

9. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne.

10. Tudi po presoji sodišča je organ pravilno presodil, da zadeva nima verjetnega izgleda na uspeh. Tožnik v prošnji za BPP ni navedel nobenih razlogov (po 335. členu ZPP mora pritožba med drugim obsegati pritožbene razloge, opredeljene v 338. členu ZPP), ki bi nasprotovali odločitvi iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, N 53/2011 z dne 18. 2. 2020, s katerim je bil predlog tožnika za obnovo postopka zavržen kot nepopoln. Organ se je pri tem tudi pravilno skliceval na 140. člen ZUP, po katerem mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (zahtevek v tem primeru pa je prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno. Med strankama pa ni sporno, da tožnik v prošnji niti ni zatrjeval dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev pritožbe zoper sklep, N 53/2011 z dne 18. 2. 2020. 11. Tožnik ugovarja, da je pri svoji odločitvi organ za BPP očitno spregledal odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-736/04. z dne 9. 11. 2006. S to odločbo je Ustavno sodišče razveljavilo sklep Vrhovnega sodišča RS, II Ips 397/2003 z dne 3. 6. 2004, ker je presodilo, da je s tem, ko je Vrhovno sodišče pritožniku zavrglo revizijo, ker jo je vložil sam in ne po odvetniku, ne da bi ga pred tem opozorilo v skladu z načelom pomoči prava neuki stranki na to procesno omejitev oziroma njene pravne posledice, kršilo pritožniku pravico do dostopa do sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

12. Sodišče sodi, da ne gre za tak primer in se tožnik nanj ne more sklicevati. Po ZBPP je do brezplačne pravne pomoči namreč upravičena le oseba, ki izpolnjuje pogoje za njeno dodelitev (11. do 24. člen ZBPP). Ker pa tožnik - kot že navedeno - ne izpolnjuje t.i. objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP, mu brezplačna pravna pomoč ne gre, ne glede na to, ali gre za pravno pomoč za vložitev rednega pravnega sredstva (pritožbo) zoper odločitev o vloženem izrednem pravnem sredstvu (o predlogu za obnovo postopka). Če bi organ odločil drugače, bi odločil v nasprotju z zakonom.

13. Zato (torej, ker tožnik ne izpolnjuje pogoja po 24. členu ZBPP) pa na drugačno odločitev tudi ne morejo vplivati tožnikove navedbe o že izdanih sodbah ter posledično izvršbah, ki so privedle do finančne stiske tožnika in njegove družine, in zaradi česar naj bi tožnik izpolnjeval pogoje za dodelitev BPP od sprejema tega zakona dalje. Presojo vseh pogojev po ZBPP mora organ za BPP namreč opraviti v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč okoliščine vsakega tega posameznega primera.

14. Tožnik sicer tudi zatrjuje, da izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP, vendar pa iz njegove prošnje za BPP ne izhaja izrecno, da je za to obliko BPP sploh zaprosil, zaradi česar sedaj v tem upravnem sporu takega zahtevka ne more postaviti oziroma takega ugovora ne more uspešno uveljavljati. Lahko pa tožnik za to obliko BPP (ponovno) zaprosi, če meni, da za to izpolnjuje pogoje.

15. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, na seji, brez oprave glavne obravnave, saj je vpogledalo v izpodbijano odločbo v okviru presoje zakonitosti izpodbijane odločbe. Tožnik je še predlagal, da sodišče vpogleda v njegovo izjavo, ki jo je podal na CSD dne 13. 2. 2020, v sodne postopke Okrožnega sodišča v Ljubljani in izvršilne postopke Okrajnega sodišča v Domžalah ter opravi ogled na kraju samem, vendar teh dokazov sodišče ni izvedlo, ker niso pomembni za odločitev o zakonitosti izpodbijane odločbe, torej, ali je organ za BPP pravilno opravil presojo tožnikove prošnje za BPP po 24. členu ZBPP. Iz enakih razlogov sodišče tudi ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem tožnika, njegovih sinov ter skrbnico, pri čemer tožnik ni niti navedel, kaj naj bi priče izpovedale, torej gre za nesubstanciran dokazni predlog.