Jedro

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila določbo prvega in četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre ter pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP, pravilno upoštevala sporna nakazila (darila/pomoč) kot občasen, neperiodični dohodek.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločba_

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 23. 8. 2022. Tožnik je zaprosil za BPP za sestavo odgovora na pritožbo tožeče stranke v socialnem sporu pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. V Ps 99/2022. 2. Uvodoma se tožena stranka v obrazložitvi sklicuje na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z materialnim kriterijem za dodelitev BPP ter navaja, da znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 843,78 EUR1. Pojasnjuje, da se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca oziroma njegove družine uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ostali dohodki, ki jih prejemajo prosilec in družina pa se upoštevajo po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUJPS). Ne glede na to se BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20.250,72 EUR (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre).

3. Tožena stranka je po vpogledu v priloge A in D upravnega spisa ter po pregledu podatkov, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti, ugotovila, da je tožnik zaposlen in da živi skupaj z ženo A. A. in mladoletno hčerko. Po vpogledu v uradne evidence Finančne uprave RS je nadalje ugotovila, da je tožnik v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP (v nadaljevanju relevantno obdobje) iz naslova plač prejel znesek v višini 1.782,40 EUR (594,13 EUR povprečno mesečno) in regres za letni dopust v višini 1.500,00 EUR, ki se v skladu z zakonom upošteva v višini 289,06 EUR. Tožnikova žena je v enakem obdobju iz naslova plač prejela znesek v višini 2.064,72 EUR (688,24 EUR povprečno mesečno), otroški dodatek v višini 240,03 EUR, ki se v skladu z zakonom upošteva v višini 57,15 EUR in regres za letni dopust v višini 954,94 EUR, ki se skladno z zakonom upošteva v višini 107, 37 EUR.

4. Na podlagi izpiskov B., d. d. je tožena stranka ugotovila, da je tožnik v mesecu juniju in juliju na transakcijski račun prejel večje število prilivov v skupnem znesku 18.427,01 EUR, ki se v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upoštevajo kot občasni, nepreriodični dohodek v znesku 5.931,40 EUR.

5. Z dopisom z dne 26. 9. 2022 je tožnika obvestila o ugotovitvah glede preseganja premoženjskega pogoja za dodelitev BPP in ga hkrati pozvala na izjasnitev. Posredoval je štiri pisne izjave, iz katerih je bilo razvidno, da je ta denar kot pomoč oziroma darilo zaradi izplačila kredita za stanovanje, prejel od različnih oseb2. Na tej podlagi je tožena stranka sporne prilive, skladno s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre štela za občasne, neperiodične dohodke v višini 5.931,40 EUR. Glede na navedeno je zaključila, da znaša tožnikov povprečni mesečni dohodek v relevantnem obdobju 2.555,78 EUR, s čimer je presegel dohodkovni cenzus za pridobitev BPP, in njegovo prošnjo zavrnila.

_Bistvene navedbe tožnika_

6. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču primarno predlaga, da tožbi ugodi in odloči v sporu polne jurisdikcije, pri tem pa kot izbranega odvetnika določi T. T., oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v odločanje toženi stranki. Priglaša stroške postopka.

7. Meni, da je tožena stranka nepravilno ugotovila njegov dohodek in pavšalno zavrnila njegovo prošnjo iz razloga neizpolnjevanja materialnega pogoja. Nakazila oseb na njegov transakcijski račun so v resnici posojila za odplačevanje bančnega kredita in ne darila, kot je (prvotno) zmotno trdil. Tožnik namreč ne zna govoriti in pisati slovensko, prihaja iz Bosne. Ne strinja se z načinom upoštevanja občasnih dohodkov, in sicer otroškega dodatka in regresa za letni dopust in poudarja, da je njegov dohodek vsaj 100,00 EUR nižji. Zaradi bolniškega staleža že šest mesecev prejema 80 % plače, ob tem pa preživlja mladoletnega otroka. Če bo prošnja za BPP zavrnjena, bo ogroženo njegovo preživljanje. Nadalje navaja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidna obrazložitev kriterijev, na podlagi katerih je tožena stranka štela, da je tožniku zagotovljena pravica do sodnega varstva. S tem ga je diskriminirala glede na vse druge upravičence do BPP, ki jim je bila ta v celoti dodeljena (14. in 22. člen Ustave RS ter 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic; v nadaljevanju EKČP). Poudarja še, da je od dne 1. 1. 2021 osnovni znesek minimalnega dohodka višji, in sicer znaša več kot 430,00 EUR.

_Bistvene navedbe tožene stranke_

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi. Dodatno navaja, da je na podlagi štirih posredovanih izjav, prilive na tožnikovem transakcijskem računu upoštevala kot občasne in neperiodične dohodke (prvi v zvezi s četrtim odstavkom 23. člena ZSVarPre). Iz teh štirih izjav je namreč razvidno, da gre za pomoč oziroma darilo. Meni, da so tožnikove tožbene navedbe, da se je zaradi nerazumevanja slovenskega jezika napačno izrazil in prilive imenoval darila, namesto posojila, nerelevantne. Na podlagi 62. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s 34. členom ZBPP se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku. V konkretnem primeru tožena stranka tekom postopka ni imela razloga, da bi podvomila v tožnikovo razumevanje jezika, saj je komunikacija med strankama potekala samo pisno, tožnik, ki je državljan Republike Slovenije, pa je vse vloge vlagal po pooblaščenem odvetniku, v slovenskem jeziku (tudi tiste, ki se nanašajo na izvor spornih prilivov). Tudi sicer pa se ti prilivi v vsakem primeru štejejo kot občasni, neperiodični dohodki ne glede na to, ali gre za posojilo ali darilo, zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

**K I. točki izreka:**

9. Tožba ni utemeljena.

10. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke, s katero je zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP. Sporno je predvsem upoštevanje tožnikovih neperiodičnih dohodkov (prilivov na transakcijski račun) pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP.

11. Po določbi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču ni treba ponavljati razlogov za odločitev, če ugotovi, da lahko sledi utemeljitvi upravnega akta tožene stranke. Sodišče na tem mestu ugotavlja, da je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita, sprejeta pa je bila po pravilnem postopku. V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja naslednje:

12. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca (oziroma njegove družine) in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Ugotavljanje materialnega položaja urejata 13. in 14. člen ZBPP. Slednji za namen njegovega ugotavljanja v drugem odstavku napotuje na uporabo določb ZSVarPre. Iz prvega odstavka 23. člena ZSVarPre izhaja, da se pri izračunu lastnega dohodka prosilca oziroma družine upoštevajo tudi občasni, neperiodični dohodki, ki jih je prosilec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona (to je v roku 3 mesecev pred vložitvijo prošnje), in sicer samo v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. V četrtem odstavku tega člena je pojasnjeno, da so občasni, neperiodični dohodki dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela.

13. Tožena stranka je pravilno izpostavila, da se skladno z 62. členom3 ZUP v zvezi s 34. členom ZBPP upravni postopek vodi v slovenskem jeziku. Iz četrtega odstavka omenjenega člena nadalje izhaja, da imajo stranke, ki ne znajo jezika, v katerem teče postopek ali ga ne morejo uporabljati zaradi invalidnosti pravico spremljati potek postopka po tolmaču. Organ pa jih je dolžan o tem poučiti. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka tekom upravnega postopka ni imela razloga, da bi podvomila v tožnikovo razumevanje slovenskega jezika. Pravilno namreč poudarja, da je komunikacija med strankama ves čas postopka potekala samo pisno in da je tožnik vse vloge (tudi tiste, ki se nanašajo na pojasnilo izvora spornih prilivov) vlagal po pooblaščenem odvetniku v slovenskem jeziku, kar izhaja tudi iz upravnega spisa.

14. Glavna naloga pooblaščenca je varovanje in zastopanje interesov svoje stranke. Zato bi moral pooblaščenec, če bi ugotovil, da tožnik ne razume jezika, v katerem se pred upravnim organom vodi postopek, že takrat poskrbeti, da bi lahko postopek spremljal v jeziku, ki ga razume oziroma v njegovem jeziku, torej po tolmaču. Poskrbeti bi moral tudi, da bi tožnik razumel pomen in posledice dane izjave, njene vsebine in pravnih pojmov vsebovanih v njej. Glede na vse navedeno, predvsem ob upoštevanju dejstva, da je imel tožnik v upravnem postopku pooblaščenca, po katerem je toženi stranki posredoval vse izjave4, sodišče zaključuje, da se je tožnik zavedal vsebine in pomena omenjenih izjav. Navedbe, da je sporne prilive na transakcijski račun zaradi nepoznavanja slovenskega jezika zmotno poimenoval kot darilo namesto posojilo, so zato neutemeljene. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila določbo prvega in četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre ter pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP, pravilno upoštevala sporna nakazila (darila/pomoč) kot občasen, neperiodični dohodek.

15. Skladno z 8. točko prvega odstavka 12. člena ZUPJS v zvezi s prvim odstavkom 11. člena ZSVarPre in v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine upošteva tudi otroški dodatek, na način kot določa omenjena določba ZUPJS. Na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pa se kot občasni dohodek upošteva tudi regres za letni dopust, v višini kot izhaja iz prvega odstavka omenjenega člena ZSVarPre. Tožbene navedbe, ki se nanašajo na nepravilno upoštevanje omenjenih dohodkov pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP, so po oceni sodišča pavšalne in niso podprte z nobenimi konkretnimi dokazi. Tožnik navaja le, da bi morala tožena stranka znesek otroškega dodatka in regresa za letni dopust deliti z 12, ker gre za občasni dohodek, ki se plača v naprej za celotno leto. Tožnikov dohodek pa bi posledično moral biti nižji za vsaj 100,00 EUR. Omenjeno ne predstavlja zadostne podlage, da bi sodišče lahko naredilo vsebinski preizkus in ugotovilo, ali je tožena stranka sporni izračun opravila pravilno in zakonito. Ravno tako so pavšalne in neizkazane navedbe, da naj bi bil diskriminiran v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci do BPP, ki jim je bila ta v celoti odobrena, v posledici česar naj bi mu bila kršena tudi pravica iz 6. člena EKČP. Takšnih splošnih ugovorov ni mogoče vsebinsko presoditi.

16. Iz 2. člena Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji5 v zvezi z 8. členom ZSVarPre izhaja, da je bil osnovni znesek minimalnega dohodka v času odločanja o tožnikovi prošnji za BPP znašal 421,89 EUR. Glede na navedeno, so neutemeljene, sicer pavšalne navedbe, da naj bi bil ta znesek od dne 1. 1. 2021 višji kot 430,00 EUR, zato izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP.

17. Po prepričanju sodišča je obrazložitev izpodbijane odločbe sestavljena skladno z določbo 214. člena6 ZUP, saj je tožena stranka svojo odločitev, zakaj je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila, jasno in konkretno utemeljila. To pomeni, da je odločbo mogoče preizkusiti in v konkretnem primeru bistvena kršitev določb postopka ni podana (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).

18. Sodišče je po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

19. Ker na narok za glavno obravnavo ni pristopil nihče, je sodišče skladno s tretjim odstavkom 58. člena ZUS-1 o zadevi odločilo brez glavne obravnave.

**K II. točki izreka:**

20. Tožnik od tožene stranke zahteva povrnitev stroškov upravnega spora. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, v skladu s katerim vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 V času odločanja o tožnikovi prošnji. 2 C. C. dvakrat 4.900,00 EUR, D. D. večkrat po 3.365,00 EUR, E. E. 2.500,00 in 2.400,00 EUR in F. F. 4.800,00 EUR, glede ostalih prilivov se ni izjasnil. 3 Ta se glasi:"Upravni postopek se vodi v slovenskem jeziku. V tem jeziku se vlagajo vloge, pišejo odločbe, sklepi, zapisnik, uradni zaznamki in druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku." 4 Lastnoročno izjavo, napisano v slovenščini (l. št. 28 upravnega spisa) in 4 pisne izjave oseb, ki so opravile sporna nakazila (priloge A6-A7 upravnega spisa), iz katerih izhaja, da so prilivi predstavljali pomoč oziroma darilo zaradi izplačila kredita za stanovanje. 5 Ur. l. RS, št. 17/2022 z dne 11. 2. 2022. 6 Ta v prvem odstavku pravi, da mora obrazložitev odločbe obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih,ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.