Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 251/2015

ECLI:SI:VDSS:2015:PSP.251.2015 Oddelek za socialne spore

subvencionirana najemnina invalidnina lastni dohodek pokojnina
Višje delovno in socialno sodišče
5. november 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V lastni dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice v zvezi z upravičenostjo do subvencije najemnine, se poleg pokojnine upošteva tudi invalidnina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 28. 5. 2014 in št. ... z dne 3. 1. 2014 ter se zadeva vrne toženi stranki v nov postopek in odločanje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi 24. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) brez njene vednosti odločilo brez glavne obravnave. Sklicuje se na 12. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS), ki podrobneje razčlenjuje, da se v lastni dohodek všteje samo pokojnina, ki znaša 492,19 EUR. Ne strinja se, da je v lastni dohodek všteta tudi invalidnina. Ta ji je bila priznana, ker se je ponesrečila v podjetju, ki je bilo obsojeno zaradi opustitve varnosti pri delu. Ne strinja se tudi, da pri ugotavljanju dohodka ne upoštevajo, da plačuje 450,00 EUR najemnine, dodatne mesečne stroške v višini 50,00 EUR in še dopolnilno zdravstveno zavarovanje v višini 27,49 EUR. Sprašuje se, kako bo preživela s takšnimi dohodki. Pričakuje, da ji bo pritožbeno sodišče odobrilo subvencijo, v nasprotnem primeru se bo obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

5. V obravnavani zadevi sta predmet spora dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 28. 5. 2014 in odločba Centra za socialno delo št. ... z dne 3. 1. 2014. S slednjo je Center za socialno delo odločil, da se vloga za subvencioniranje tržne najemnine za tržno stanovanje na naslovu A. ulica 1, B., zavrne. Takšno odločitev je tožena stranka z odločbo z dne 28. 5. 2014 potrdila in zavrnila tožničino pritožbo.

6. Iz obeh odločb izhaja, da tožnica ni upravičena do subvencioniranja tržne najemnine za tržno stanovanje, ker ugotovljeni dohodek iz 10. člena ZUPJS presega mejo dohodka za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine po 1. odstavku 28. člena ZUPJS. Sporno v tej zadevi pa je, ali se v lastni dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice, upošteva poleg pokojnine še invalidnina.

7. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je ZUPJS in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZSVarPre). Po 28. členu ZUPJS je do subvencioniranja najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem, najemnem in hišniškem stanovanju. Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine, je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, določenega skladno s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka, in za znesek neprofitne najemnine, določene po predpisih, ki urejajo stanovanjske zadeve, ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih.

8. Glede na citirano določbo ZUPJS je do subvencioniranja najemnine upravičen najemnik stanovanja pod pogojem, da njegov dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi ter oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja v skladu z 10. členom ZUPJS, ne presega meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencioniranja najemnine.

9. ZUPJS v 12. členu določa, da se v dohodek, ki se upošteva, štejejo tudi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, med katere je uvrščen tudi dohodek iz naslova pokojnine. Citirana določba pa v 1. točki 2. odstavka nadalje določa, da se v dohodek, ki se upošteva, štejejo tudi dohodki po Zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen tistih, ki jih kot izjeme določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Enako kot je določeno v citirani 1. točki 2. odstavka ZUPJS pa je določeno tudi v 26. točki 12. člena ZSVarPre. V 3. odstavku 12. člena istega zakona pa so taksativno določene izjeme, to je dohodki, ki se v lastni dohodek ne vštevajo. Med temi izjemami pa ni invalidnine, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.

10. Glede na navedeno v konkretnem primeru pomeni, da je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnice pravilno poleg pokojnine vštelo še invalidnino v višini 58,02 EUR. Za pritožbeno rešitev zadeve ni relevantno, na kakšni podlagi in zaradi katerega vzroka je tožnica pridobila pravico do invalidnine, kakor tudi ne višina stroškov, ki jih tožnica plačuje poleg najemnine za stanovanje. V dohodek, ki se upošteva, se štejejo dohodki in prejemki in sicer skladno s 1. točko 1. odstavka 12. člena ZUPJS obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, glede na 2. odstavek istega člena oziroma 26. točko 12. člena ZSVarPre pa se v lastni dohodek štejejo tudi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to ali so oproščeni plačila dohodnine, razen tistih, ki jih kot izjeme določa zakon. Torej se upoštevajo dohodki, ne pa tudi stroški, kar smiselno uveljavlja tožnica. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče brez vednosti tožnice odločilo brez glavne obravnave. Iz vloge z dne 26. 8. 2014 (listovna št. 9 in 10) je jasno razvidno, da se je tožnica obravnavi odpovedala, izpolnjeni pa so bili tudi drugi pogoji, določeni v 24. členu ZDSS-1, da je sodišče odločilo brez obravnave.

11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo na podlagi 354. člena ZPP zavrnilo in kot pravilno in zakonito potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia