Jedro

Predmet obravnave sodišča v tej zadevi je preizkus zakonitosti odločbe, s katero je Javni stanovanjski sklad MOL odločil o tožničini prijavi na 15. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, oziroma to, ali je bila odločitev sprejeta v skladu z merili in pogoji navedenega javnega razpisa. Sodišče zato tožnici, čeprav ne dvomi, da se nahaja v težkem socialnem položaju, ne more nuditi drugačne pomoči, saj zanjo nima možnosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka tožnici na podlagi ocenjenih stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dodelila 340 točk in jo uvrstila na 748. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine (lista A2). V 2. točki izreka je odločila, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2 v skupini samskih oseb, ki so dosegli nad vključno 550 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske in druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo; vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno. V 3. točki izreka je še ugotovila, da v postopku izdaje te odločbe niso nastali stroški postopka.

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila izdana v postopku, vodenem v zvezi s 15. javnim razpisom Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (MOL) za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil 15. 2. 2012 objavljen v časopisu Slovenske novice. Pri odločanju so bili upoštevani pogoji in merila, ki jih določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in naslednji). Tako je tožnica pri kategoriji „1. stanovanjski status“ kot udeleženka razpisa, ki je najemnica tržnega stanovanja (1.3. točka), dobila 190 točk, pri „2. kvaliteta bivanja“ – bivanje v neprimernem stanovanju (2.1. točka) 50 točk, pri „3. neprimerna površina stanovanja“ – od 8 m2 do 12 m2 na družinskega člana (3.1.3. točka) 10 točk, pri „4.funkcionalnost stanovanja“ – stanovanje ima vhod neposredno z dvorišča (4.2. točka) 10 točk, pri „7. zdravstvene razmere“ – kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana (7.2. točka) 60 točk in v skupini prednostnih kategorij prosilcev pri „19. stalnost bivanja v MOL“ – nad 5 do 10 let (19.1. točka) 20 točk. Ker je bila glede na število razpisanih stanovanj dodelitev mogoča le tistim iz prednostne liste A2, ki so dosegli 550 točk in več, tožnici s 340 točkami stanovanje ni bilo dodeljeno.

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil in v razlogih podrobno pojasnil dodeljevanje točk tožnici po posameznih kategorijah. Med drugim je navedel, da tožnica ni mogla dobiti točk po postavki 8.1. in 8.2. (prednostna kategorija za mlade družine in mlade), saj presega starostno omejitev za samske osebe 30 let (rojena v letu 1980). Prav tako še ni upravičena do dodelitev točk na račun udeležbe na predhodnih razpisih, na katerih se je prosilec uvrstil na prednostno listo (16. točka), saj je pred tem sodelovala oziroma bila uvrščena na prednostno listo le še na enem od predhodnih razpisov, pogoj za točkovanje pa je vsaj dvakratna uvrstitev.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ne razume, zakaj z vsakim novim razpisom izgublja točke. Opisuje svoj težak socialni položaj (bolezen, brezposelnost, slabe bivanjske razmere, visoko najemnino – 250 EUR). Pričakuje spoštovanje socialnih pravic in konkretno dolgoročno pomoč.

Toženka v odgovoru na tožbo poudarja, da so bile tožnici priznane vse točkovalne kategorije, ki jih je označila na obrazcu (vlogi), razen pod 8. točko, saj je samska, brez otrok, starejša od 30 let, prav tako ni dobila točk pod 16.1. točko, saj bi morala biti pred tem vsaj dvakrat uvrščena na prednostno listo za dodelitev socialnega ali neprofitnega stanovanja. Udeležila se je namreč le 14. javnega razpisa. Glede trditve, da tožnica z vsakim razpisom izgublja točke, poudarja, da je edina točkovalna kategorija, ki preneha zgolj s potekom časa, kategorija „mlada družina“. Obenem se s tekom časa pridobiva točke npr. na podlagi dodatnih udeležb na razpisih, zaradi daljše dobe bivanja v MOL, daljše delovne dobe itd. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške postopka.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče glede na tožničina pričakovanja o konkretni pomoči uvodoma pojasnjuje, da v upravnem sporu odloča le o zakonitosti dokončnih upravnih aktov (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), to je o zakonitosti upravne odločbe, s katero je organ odločil o tožničini pravici oziroma pravni koristi (drugi odstavek istega člena). Navedeno pomeni, da je predmet obravnave sodišča v tej zadevi preizkus zakonitosti odločbe, s katero je Javni stanovanjski sklad MOL odločil o njeni prijavi na 15. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, oziroma to, ali je bila odločitev sprejeta v skladu z merili in pogoji navedenega javnega razpisa. Sodišče zato tožnici, čeprav ne dvomi, da se nahaja v težkem socialnem položaju, ne more nuditi drugačne pomoči, saj zanjo nima možnosti.

Kar zadeva sam razpis, pa iz obeh odločb izhajajo razlogi, s katerimi je pojasnjeno, v katerih kategorijah je tožnica dobila točke in v kolikšni višini, pri čemer je drugostopenjski organ še dodatno pojasnil, zakaj tožnica ni upravičena do točkovanja v okviru prednostnih kategorij prosilcev (za mlade družine, mladi in za udeležbe na prejšnjih razpisih). Razloženo je tudi, da ob upoštevanju omejenega števila stanovanj, namenjenih prosilcem z liste A2, tožnica na podlagi opravljenega točkovanja ni dosegla zahtevanega praga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, to je 550 točk. Sodišče se strinja z razlogi obeh odločb (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Ker tožnica konkretnih očitkov v zvezi z sporno odločitvijo ne navaja, nadaljnji preizkus izpodbijane odločbe ni mogoč. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).