Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izpodbijana odločitev obremenjena s procesno kršitvijo, saj ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S poudarkom, da se je prodajalo nepremičnino, ki predstavlja dolžnikov dom, se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu do tega sploh ni opredelilo. Dolžnik v pritožbi navaja, da obstaja očitno nesorazmerje med izterjevano terjatvijo ter ugotovljeno vrednostjo nepremičnin, zaradi česar bi moralo sodišče na podlagi šestega odstavka 169. člena ZIZ o tem obvestiti tudi pristojni center za socialno delo, kar pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Pojasniti je, da zaradi varstva socialnega položaja dolžnika zakon določa posebna pravila, kadar teče izvršba na dolžnikovo nepremičnino (stanovanje ali stanovanjsko hišo), ki je njegov dom, in upnik izterjuje terjatev, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine (šesti odstavek 169. člen ZIZ).

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnini parc. št. 1836 in parc. št. 1837/1, obe k.o. ..., po pravnomočnosti tega sklepa izročita kupcu A. A., ... (I. točka izreka). Nadalje je odločilo še, da se po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi pri nepremičninah parc. št. 1836 in parc. št. 1837/1, obe k.o. ... vpiše lastninska pravica v korist osebe A. A., ... ter izbrišejo vsa bremena oziroma pravice, zlasti pa vse zaznambe sklepov o izvršbi in vse vknjižene zastavne pravice: hipoteka (ID ...), zaznamba izvršbe (ID ...), opr. št. I 217/2016 in zaznamba neposredne izvršljivosti (ID ...), upnika: banka A. d.d., sedaj B., d.o.o., hipoteka (ID ...), zaznamba neposredne izvršljivosti (ID ...) in zaznamba izvršbe (ID ...), opr. št. I 20/2017, upnika: B. B., hipoteka (ID ...) in zaznamba izvršbe (ID ...), opr. št. I 625/2018, upnika: C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I. in J. J., hipoteka (ID ...) in zaznamba izvršljivosti terjatve (ID ...), opr. št. Z 3/2022, zastavnega upnika: C. d.d., hipoteka (ID ...) in zaznamba izvršbe (ID ...), opr. št. VL 102361/2018, upnika: D., d.o.o. (II. točka izreka).

2.Zoper sprejeto odločitev se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je izpodbijana odločitev sodišča v celoti zmotna. Pojasnjuje, da je sklep v celoti neobrazložen in ga ni moč preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ponovno izpostavlja, da je po njegovi evidenci dolg do upnika B. d.o.o. poravnal v pretežni meri že prvotni upnici banki A. d.d. in je posledično upnik neupravičeno sprožil postopek izvršbe, dolžnik pa se zaradi svojih omejitev praktično ni imel možnosti braniti. Iz izpodbijanega sklepa nadalje ni razvidno, da bi sodišče ravnalo v skladu s šestim odstavkom 169. člena ZIZ. Pri terjatvah, ki so predmet izvršbe je jasno, da so očitno nesorazmerne glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, zato bi sodišče o tem moralo obvestiti pristojni center za socialno delo. S tem, ko je sodišče izdalo sklep povsem neobrazloženo in strokovno popolnoma neargumentirano, je prekršilo temeljna zakonska določila. Iz sklepa namreč izhaja, da je cenilno poročilo izdelano v skladu z veljavno zakonodajo in pravnimi standardi ter, da so iz cenitve razvidni kriteriji, ki so bili upoštevani pri cenitvi. Sodišče se ni opredelilo do tega katera je tista veljavna zakonodaja in pravni standardi, na podlagi katerih je sodišče zaključilo, da je cenilno poročilo izdelano v skladu z njimi. Sodišče se prav tako z ničemer ni opredelilo do v cenitvenem poročilu določenih kriterijev. Odločba mora biti obrazložena. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep, upnikom pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Upniki na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je preizkusilo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ.

6.Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi prvega odstavka 192. člena ZIZ. Ta določa, da sodišče po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi nanj vpiše lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katera je to določeno s sklepom o domiku.

7.Sodišče druge stopnje po opravi pritožbenega preizkusa, opravljenega v obsegu razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), in razlogov uveljavljanjih v pritožbi, ugotavlja, da je izpodbijana odločitev obremenjena s procesno kršitvijo, saj ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S poudarkom, da se je prodajalo nepremičnino, ki predstavlja dolžnikov dom1, se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu do tega sploh ni opredelilo. Dolžnik v pritožbi navaja, da obstaja očitno nesorazmerje med izterjevano terjatvijo ter ugotovljeno vrednostjo nepremičnin, zaradi česar bi moralo sodišče na podlagi šestega odstavka 169. člena ZIZ o tem obvestiti tudi pristojni center za socialno delo, kar pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Pojasniti je, da zaradi varstva socialnega položaja dolžnika zakon določa posebna pravila, kadar teče izvršba na dolžnikovo nepremičnino (stanovanje ali stanovanjsko hišo), ki je njegov dom, in upnik izterjuje terjatev, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine (šesti odstavek 169. člen ZIZ)2. Ker se sodišče prve stopnje do zgoraj navedenih okoliščin3, ki so relevantne za presojo pravilnosti in zakonitosti izdanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni opredelilo, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar pravilno izpostavlja tudi pritožba.

8.Zaradi zagrešene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ki že sam po sebi pomeni razlog za razveljavitev, je bilo potrebno pritožbi ugoditi. Sodišče druge stopnje utemeljenosti ostalih pritožbenih očitkov ni presojalo. Ob tem je dodati, da pritožbene navedbe, ki se nanašajo na (ne)obstoj dolga do upnika B. d.o.o. in posledično neupravičeno sprožen izvršilni postopek, niso relevantne in se ne morejo upoštevati, saj dolžnik s tem izpodbija izvršilni naslov, kar po pravnomočnosti sklepa o izvršbi v tem postopku ni več mogoče. Prav tako niso relevantni ugovori glede pravilnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, saj je o tem že bilo pravnomočno odločeno4.

9.Ker sodišče druge stopnje ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ni moglo odpraviti samo, je sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu5, ob upoštevanju, da se je prodajal dolžnikov dom, presoditi ali je podano nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnin ter se opredeliti do tega ali so bile v postopku prodaje nepremičnine, ki je dolžnikov dom, varovane zakonsko določene pravice dolžnika6.

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče (šesti odstavek 169. člena ZIZ).

2Prim. Maja Lajevec in Elizabeta Žgajnar, E-Paket Izvršba s komentarjem ZIZ, komentar k 169. členu, www.tax-fin-lex.si.

3Ali gre za očitno nesorazmerje med izterjevano terjatvijo ter ugotovljeno vrednostjo nepremičnin ter ali je sodišče pri vodenju nepremičninske izvršbe upoštevalo vse zakonske kriterije.

4S sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju z dne 11. 7. 2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Ip 645/2023-2 z dne 4. 1. 2024.

5Sodišče naj pri izdaji sklepa prav tako v celoti upošteva določbo 192. člena ZIZ.

6Sodba ESČP Vaskrsić proti Slovenji, Odločba Ustavnega sodišča RS Up-94/23-30 z dne 22. 1. 2025 in druge.

Zveza: