Jedro

Pritožnik (upnik) zatrjuje, da ima zoper dolžnika terjatev. Dolžnik je upniku pisno potrdil, da bo svojo obveznost izpolnil, namesto tega pa je predlagal začetek stečajnega postopka in se tako izogiba plačilu obveznosti. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik s tako pritožbo ne uveljavlja razlogov, zaradi katerih bi bil sklep o začetku stečajnega postopka nezakonit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4. 7. 2018 začelo stečajni postopek nad dolžnikom in imenovalo upraviteljico.

2. Zoper sklep se je pritožil upnik.

3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka zunaj naroka in ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali je dolžnik insolventen, če je začetek stečajnega postopka predlagal dolžnik (1. točka prvega odstavka 239. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen, če je začetek stečajnega postopka predlagal dolžnik (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Pritožnik (upnik) zatrjuje, da ima zoper dolžnika terjatev (4.234,80 EUR). Dolžnik je upniku pisno potrdil, da bo svojo obveznost izpolnil, namesto tega pa je predlagal začetek stečajnega postopka in se tako izogiba plačilu obveznosti. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik s tako pritožbo ne uveljavlja razlogov, zaradi katerih bi bil sklep o začetku stečajnega postopka nezakonit. 6. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlog ni utemeljen. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.