Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Smrt stranke je razlog za prekinitev postopka, toda prekine se postopek, ki je v teku, torej od litispendence dalje (212.čl. ZPP).
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval razvezo zakonske zveze z M. M. Ugotovilo je, da je M. M. umrla dne 17.4.1994. S smrtjo je njena zakonska zveza s tožnikom prenehala. Zato tožnik nima pravnega interesa za uveljavljanje razveze te zakonske zveze.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep prve stopnje.
Proti temu sklepu vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi moralo opraviti obravnavo. Sodišču prve stopnje očita, da ni prekinilo postopka. Pojasnjuje, da je nameravala zahtevati vrnitev daril in s tem utemeljuje svoj pravni interes za razvezo zakonske zveze. Navaja, da sodišče ni upoštevalo spremembe tožbe. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi oba sklepa in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da sklepa spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi.
L. M. kot pravna naslednica umrle toženke na revizijo ni odgovorila in Državni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).
Revizija ni utemeljena.
V tej zadevi tožba ni bila vročena toženki, ker je ta dne 17.4.1994 umrla in se je poštna pošiljka z dne 9.5.1995 s tožbo in vabilom na glavno obravnavo, poslana na podlagi odredbe z dne 5.5.1995, vrnila nevročena. Zato se pravda ni začela in listispendenca ni nastopila (1. odst. 194.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP). Smrt stranke je razlog za prekinitev postopka, toda prekine se postopek, ki je v teku, torej od litispendence dalje (212.čl. ZPP). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko postopka ni prekinilo.
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 9. točki drugega odst. 354.čl. ZPP, ki jo tožeča stranka izrečno uveljavlja, ker je bil sklep prve stopnje izdan izven glavne obravnave, je po določbi 1. točke prvega odstavka 385. čl. ZPP izključena kot dovoljen revizijski razlog. Določba 9.tč. drugega odst. 354.čl. ZPP sicer govori o sodbi, vendar velja enako tudi za sklep (4. odst. 400.čl. v zvezi s 1.tč.1. odst. 385.čl. ZPP).
Spremembe tožbe, ki je prispela na sodišče dne 28.5.1996 (sodni prezentat na vlogi tožeče stranke z dne 25.5.1996 - l.št. 20 spisa), sodišče ni moglo upoštevati, ker je tožbo zavrglo s sklepom z dne 27.5.1996, torej prej, kot je vloga tožeče stranke prispela na sodišče. V tem primeru datum oddaje vloge na pošto ni pomemben, ker ne gre za vlogo, ki je vezana na rok (1. odst. 113.čl. ZPP). Pomembno je samo to, ali je sodišče pred odločanjem prejelo vlogo ali ne.
Sklep, s katerim je sodišče zavrglo tožbo, je pravilen. Tožba se je glasila na razvezo zakonske zveze. Tožeča stranka je pri takem tožbenem zahtevku izrečno vztrajala (vloga tožeče stranke z dne 12.10.1995 - l.št. 10 spisa in z dne 5.2.1996 - l.št. 14 spisa). Vendar je zakonska zveza med tožnikom in M. M. prenehala že z njeno smrtjo (63.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Po 17.4.1994 kot dnevu smrti M. M. ni bilo več mogoče zahtevati razveze zakonske zveze. Taka tožba ni dovoljena in jo mora sodišče zavreči. Sklicevanje na pravni interes zaradi vračanja daril tega ne more spremeniti. Nadaljevanje razveznega postopka in vračanje daril po smrti enega od zakoncev je mogoče samo v okvirih določbe 85.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V zvezi s tem tožeča stranka povsem neutemeljeno očita sodišču, da ji ni dalo možnosti, da izkaže pravni interes. V času od vložitve tožbe dne 7.4.1994 do izdaje sklepa o zavrženju tožbe dne 27.5.1996 je sodišče večkrat pozvalo tožečo stranko, naj glede na smrt M. M. ustrezno ukrepa. Možnosti za popravo tožbe torej sodišče tožeči stranki ni kratilo, temveč je nanjo celo opozarjalo.
Uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393.čl. v zvezi s 4. odst.400.čl. ZPP).